Demetrij Žebre, 5. oddaja

Demetrij Žebre, 5. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani. Kompozicijo je študiral na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu, študij je nadaljeval pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi v Pragi. Tam je študiral tudi dirigiranje pri Vaclavu Talichu. Po vrnitvi iz Prage je leta 1936 postal korepetitor, leta 1938 pa dirigent v ljubljanski operni hiši, kjer je dirigiral do leta 1948. Po 2. svetovni vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/1948 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra Glasbene matice Trst, nadzornik njene glasbene šole in sodelavec Radia Trst II, maja 1948 pa se vrnil v ljubljansko Opero. Med letoma 1949 in 1952 je bil nato dirigent v operni hiši v Mariboru, bil je tudi pobudnik simfoničnega muziciranja v mestu z rednimi koncerti in umetniški vodja prve Mariborske filharmonije, ki je delovala med letoma 1950 in 1965. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado za vodenje Opere in filharmonije v Mariboru. Od leta 1952 do 1959 je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, od leta 1958 do leta 1968 pa je bil direktor ljubljanske Opere. Skladatelj je preminil 14. marca 1970 v Ljubljani. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, ko
Demetrij Žebre, 4. oddaja

Demetrij Žebre, 4. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovske skladbe, četrttonsko in šestinotonsko glasbo ter glasbeno-scenska in filmska dela ter glasbo za balet. Iz arhiva Radia Slovenija bomo predstavili najbolj izstopajoče skladbe različnih zvrsti. Cikel oddaj je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, posnela sta jih oblikovalca zvoka Vito Plavčak in Stane Košmerlj, vezno besedilo je prebral napovedovalec Igor Velše. Skladatelj Demetrij Žebre Sopranistka Ksenija Vidali, skladateljeva žena, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Demetrij Žebre dirigira, (Kazinska dvorana SNG Maribor), (foto: iz arhiva družine Lajovic) V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo najbolj izstopajoče skladbe Demetrija Žebreta iz arhiva Radia Slovenija: Ponedeljek, 14. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe iz najzgodnejšega ustvarjalnega obdobja: Suito za mali orkester, Caprice za violino in klavir, Tri samospeve na Župančičeve verze, Tek – simfonično sliko za veliki orkester – in Toccato za simfonični orkester. Torek, 15. januar 2019 ob 10.05: Poslušajte Tri poeme za violino in klavir ter Godalni kvartet Demetrija Žebreta. Sreda, 16. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe Svobodi naproti za simfonični orkester, samospev M
Demetrij Žebre, 3. oddaja

Demetrij Žebre, 3. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovske skladbe, četrttonsko in šestinotonsko glasbo ter glasbeno-scenska in filmska dela ter glasbo za balet. Iz arhiva Radia Slovenija bomo predstavili najbolj izstopajoče skladbe različnih zvrsti. Cikel oddaj je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, posnela sta jih oblikovalca zvoka Vito Plavčak in Stane Košmerlj, vezno besedilo je prebral napovedovalec Igor Velše. Demetrij Žebre dirigira, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Sopranistka Ksenija Vidali, skladateljeva žena, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Demetrij Žebre dirigira, (Kazinska dvorana SNG Maribor), (foto: iz arhiva družine Lajovic) V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo najbolj izstopajoče skladbe Demetrija Žebreta iz arhiva Radia Slovenija: Ponedeljek, 14. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe iz najzgodnejšega ustvarjalnega obdobja: Suito za mali orkester, Caprice za violino in klavir, Tri samospeve na Župančičeve verze, Tek – simfonično sliko za veliki orkester – in Toccato za simfonični orkester. Torek, 15. januar 2019 ob 10.05: Poslušajte Tri poeme za violino in klavir ter Godalni kvartet Demetrija Žebreta. Sreda, 16. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe Svobodi naproti z
Demetrij Žebre, 2. oddaja

Demetrij Žebre, 2. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― Predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in glasbeni organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Žebretov opus obsega orke­stralna in koncertantna dela, komorne in solistične skladbe, samospeve, zborovske skladbe, četrttonsko in šestinotonsko glasbo ter glasbeno-scenska in filmska dela ter glasbo za balet. Iz arhiva Radia Slovenija bomo predstavili najbolj izstopajoče skladbe različnih zvrsti. Cikel oddaj je pripravila glasbena urednica Tjaša Krajnc, posnela sta jih oblikovalca zvoka Vito Plavčak in Stane Košmerlj, vezno besedilo je prebral napovedovalec Igor Velše. Demetrij Žebre dirigira, (foto: iz arhiva družine Lajovic) Skladatelj Demetrij Žebre Demetrij Žebre dirigira, (Kazinska dvorana SNG Maribor), (foto: iz arhiva družine Lajovic) V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo najbolj izstopajoče skladbe Demetrija Žebreta iz arhiva Radia Slovenija: Ponedeljek, 14. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe iz najzgodnejšega ustvarjalnega obdobja: Suito za mali orkester, Caprice za violino in klavir, Tri samospeve na Župančičeve verze, Tek – simfonično sliko za veliki orkester – in Toccato za simfonični orkester. Torek, 15. januar 2019 ob 10.05: Poslušajte Tri poeme za violino in klavir ter Godalni kvartet Demetrija Žebreta. Sreda, 16. januar 2019 ob 10.05: Žebretove skladbe Svobodi naproti za simfonični orkester, samospev Maja in morje za sopran
Demetrij Žebre, 1. oddaja

Demetrij Žebre, 1. oddaja

ARS Skladatelj tedna, 13. januar 2019 ― V ciklu Skladatelj tedna predstavljamo glasbo skladatelja 20. stoletja Demetrija Žebreta, ki je bil tudi uspešen dirigent, umetniški vodja in operni direktor, snovalec programov in organizator. Cikel oddaj Skladatelj tedna v tem tednu posvečamo enemu najtehtnejših slovenskih skladateljev 20. stoletja Demetriju Žebretu. Njegova kompozicijska ustvarjalnost je pogosto v senci obsežnega dirigentskega dela, saj je bil Žebre zelo prodoren in uspešen dirigent, kot ustvarjalec pa zelo samokritičen in zadržan perfekcionist. Žebre je bil v razsežnosti svojega vsestranskega glasbeno-umetniškega dela tudi uspešen umetniški vodja in operni direktor, snovalec glasbenih programov in glasbeni organizator. Demetrij Žebre se je rodil 22. decembra 1912 v Ljubljani. Kompozicijo je študiral na Državnem glasbenem konservatoriju v Ljubljani pri Slavku Ostercu, študij je nadaljeval pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi v Pragi. Tam je študiral tudi dirigiranje pri Vaclavu Talichu. Po vrnitvi iz Prage je leta 1936 postal korepetitor, leta 1938 pa dirigent v ljubljanski operni hiši, kjer je dirigiral do leta 1948. Po 2. svetovni vojni je bil leta 1946 krajši čas referent za resno glasbo na Radiu Ljubljana, v sezoni 1947/1948 je bil v Trstu organizator slovenskega glasbenega življenja, vodja in mentor orkestra Glasbene matice Trst, nadzornik njene glasbene šole in sodelavec Radia Trst II, maja 1948 pa se vrnil v ljubljansko Opero. Med letoma 1949 in 1952 je bil nato dirigent v operni hiši v Mariboru, bil je tudi pobudnik simfoničnega muziciranja v mestu z rednimi koncerti in umetniški vodja prve Mariborske filharmonije, ki je delovala med letoma 1950 in 1965. Leta 1952 je prejel Prešernovo nagrado za vodenje Opere in filharmonije v Mariboru. Od leta 1952 do 1959 je bil operni dirigent v hrvaškem narodnem gledališču v Zagrebu, od leta 1958 do leta 1968 pa je bil direktor ljubljanske Opere. Skladatelj je preminil 14. marca 1970 v Ljubljani. Žebretov opus obsega orke­stralna in konce

BAAM Arhitekti: Homementum

OUTSIDER, 13. januar 2019 ― Da je tudi prvi dom lahko zanimiv razmislek o stanovanjski arhitekturi s svojim novim projektom Homementum dokazujejo Baam Arhitekti. Svetlost, odprtost, fleksibilnost – to so pojmi, ki jih pogosto povezujemo s kakovostnim sodobnim bivalnim okoljem. Celo tako samoumevni so postali ti pojmi, da jih niti stroka pogosto ne razume več. Svetlost, odprtost in fleksibilnost namreč…
[Pozor, hud prizor] – Jurassic World (2015)

[Pozor, hud prizor] – Jurassic World (2015)

Deseta umetnost, 13. januar 2019 ― Dve desetletji po spodletelem poskusu stvaritve Jurskega parka je svet dinozavrov naposled postal največja svetovna turistična atrakcija. Da bi zadovoljili vedno bolj zahtevne obiskovalce, vodja znanstvenikov Claire odobri stvaritev povsem novega dinozavra – genetskega hibrida, ki bi združeval surovo moč tiranozavra in inteligenco raptorjev. Ker podcenijo krvoločnost in zmožnost učenja novega dinozavra, se otok znajde […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Cannes 2018 – 2. dan: ogled treh filmov, Martin Scorsese in Ryan Coogler  Interstellar (2014)  The Graduate (1967)  Green Book (2018)  Hiša čarobne ure Copyright © Deseta umetnost [[Pozor, hud prizor] – Jurassic World (2015)], All Right Reserved. 2019.

Princ in pol (One and a Half Prince, rež. Ana Lungu)

Koridor, 13. januar 2019 ― Zmoti me, če igralci v živo preveč spominjajo na svoje vloge, če na pogovoru po projekciji težko ločim ali poslušam lik ali človeka za njim. Nekaj takega se mi je zgodilo pri projektu romunske arthouse režiserke Ane Lungi Princ in pol, medle drame o treh prijateljih in sostanovalcih, Iris, Maurisu in Istvanu, ki kljub svojim […] The post Princ in pol (One and a Half Prince, rež. Ana Lungu) appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Evropsko leto kulturne dediščine bo trajno zaznamovala strategija

Evropsko leto kulturne dediščine bo trajno zaznamovala strategija

Misli, 13. januar 2019 ― Po Evropi so se lani vrstili dogodki, ki so prebivalce poskušali povezati s kulturno dediščino. V Sloveniji bo Evropsko leto kulturne dediščine (ELKD) trajno zaznamovala strategija, ki po navedbah vodje projekta Ksenije Kovačec Naglič ob sodelovanju različnih deležnikov lahko postane temelj nadaljnjih aktivnosti za ohranjanje kulturne dediščine.

1941 – Umre James Joyce

Zgodovina na dlani, 13. januar 2019 13. januarja 1941 je v švicarskem Zürichu umrl irski književnik in pesnik James Seamus Seoighe Joyce, eden največjih in najvplivnejših piscev 20. stoletja. Kmalu po novem letu 1941 se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo in 11. januarja je bil operiran zaradi rane na želodcu. Po operaciji se je počutil bolje,… Preberi The post 1941 – Umre James Joyce appeared first on Zgodovina na dlani.
1954 Planina – Dom onemoglih

1954 Planina – Dom onemoglih

Stare slike (Cerknica), 13. januar 2019 ― Slika gradnje Doma onemoglih v Planini je iz let po drugi svetovni vojni, ko so dozidali stavbo, v kateri je bila italijanska kasarna in je pripadala karabinjerjem. Okrajni ljudski odbor, samo ne vem kateri, je 30. junija 1954 izdal odločbo o ustanovitvi Doma onemoglih v Planini, leta 1972 pa so mu nadeli bolj priljudno ime […]
Film o pevki Arethi Franklin bo režirala Liesl Tommy

Film o pevki Arethi Franklin bo režirala Liesl Tommy

Misli, 13. januar 2019 ― Znana je režiserka že dalj časa načrtovanega filma o avgusta lani preminuli legendarni ameriški pevki Arethi Franklin, v katerem bo v glavni vlogi zaigrala Jennifer Hudson. Film z naslovom Respect bo režirala v Južni Afriki rojena Liesl Tommy, so sporočili iz Studiev MGM.

13. januarja 1887 se je v Modriču pri Laškem rodil Anton Tanc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist

Kamra.si, 13. januar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...13. januarja 1887 se je v Modriču pri Laškem rodil Anton Tanc, slovenski pesnik, pisatelj, prevajalec in publicist. Umrl je 3. decembra 1947 v Mariboru.  Bil je sin dninarice Helene Maček in očeta Antona. V Laškem je opravil samo štiri razrede slovenske osnovne šole, potem pa se je moral začeti sam preživljati. Služil je kot hlapec, rudar, točaj in hotelski sluga v laškem zdravilišču. Kot lakaj in vratar je nato služboval v hotelih v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ter po opravljenem tečaju za lakaje po bogatih hišah na Dunaju in pri dr. Ivanu Tavčarju. Leta 1914 je bil mobiliziran. Bil je v Galiciji, nato so ga Rusi ujeli in kot ujetnika premeščali po raznih krajih. Med drugim je delal tudi v rudniku Čulkovka, po katerem si je nadel psevdonim Čulkovski. 
Hell Fest (2018)

Hell Fest (2018)

Deseta umetnost, 13. januar 2019 ― Slasher grozljivka Park groze (uradni slovenski kinematografski prevod) v slogu filmov iz 80. let prejšnjega stoletja prikaže tisto najhujše, kar se lahko zgodi v tematskem parku gravža in krikov. Drugi celovečerni film režiserja Gregoryja Plotkina, ki je bolj poznan kot vodja vizualnih učinkov pri projektih Paranormal Activity: The Ghost Dimension (2015), Happy Death Day (2017) in Get Out (2017), […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Wonder (2017)  Singin’ In The Rain (1952)  Ex Machina (2015)  L.A. Confidential (1997)  Nocturnal Animals (2016) Copyright © Deseta umetnost [Hell Fest (2018)], All Right Reserved. 2019.
Sodobno vagabundstvo ali kako je prvi Slovenec prehodil apalaško pot – Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov / Špela Sabati

Sodobno vagabundstvo ali kako je prvi Slovenec prehodil apalaško pot – Jakob J. Kenda: Apalaška pot: 3500 kilometrov / Špela Sabati

Trubarjeva hiša literature, 13. januar 2019 ― Leta 2017 se je Jakob J. Kenda, literarni zgodovinar in prevajalec, ki je nemara najbolj znan po prevodih Harryja Potterja, odločil uresničiti eno izmed svojih dolgoletnih želja – izkusiti pohodništvo v najbolj primarni obliki. Želel je spoznati resnično Ameriko in predvsem vsaj enkrat v življenju izživeti to, kar rad citira z verzi Kajetana Koviča: »iti, hoditi / ne, ker to hočeš, / ne, ker je treba, / ampak ker tukaj / razen te hoje drugega ni«. Za svoj cilj je izbral Apalaško pot, divjinsko pot na vzhodu ameriške obale, ki preči istoimensko pogorje, 14 ameriških zveznih držav in ki jo spričo tradicije, zahtevnosti in dolžine kličejo tudi 'mati vseh poti'. Za avtorja, sicer doktorja literarnih ved, ki tudi na poti ni mogel uiti svojemu poklicu, tako ne preseneča, da je lastno pot zaključil šele doma, z refleksijo in potopisnim romanom Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike.
Boštjan Hladnik

Boštjan Hladnik

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 13. januar 2019 ― Ob devetdeseti obletnici rojstva Filmski režiser Boštjan Hladnik je v preteklih štiridesetih letih posnel deset celovečernih igranih filmov in tretjino omnibusa ter vrsto krajših igranih in dokumentarnih del. Že z leta 1961 posnetim prvencem, s filmom Ples v dežju, je ustvaril najpomembnejši in najodmevnejši modernistični film na Slovenskem. Leto pozneje je zrežiral prvi slovenski nizko proračunski film Peščeni grad. Za nemškega producenta je posnel vizualno razgibano melodramo Erotikon in precej gledljivo komedijo Maibritt. Sledili so popartistično obarvani Sončni krik, erotična drama Maškarada in morda z absurdnim gledališčem navdahnjena komedija Ko pride lev. S socialno dramo Bele trave je Hladnik vznejevoljil nekdanje oblastnike. Z bizarno komedijo Ubij me nežno pa je znova dokazal, da je mojster nenavadnih domislic in spretnih prehodov iz stvarnega sveta v svet domišljije. Čas brez pravljic pripoveduje o družini v vihri vojne. V omnibusu Post scriptum je zrežiral zgodbo o umetniku, ki spozna, da ne dohaja več sodobne umetnosti… Z Boštjanom Hladnikom se je leta 2001 pogovarjal Marko Golja, pogovor objavljamo ob devetdeseti obletnici rojstva ustvarjalca.
še novic