Novice

2019-03-07

Sanjski obrazi Mihe Maleša

Kamnik.info, 7. marec 2019 ― V Galeriji Miha Maleš so nocoj predstavili novo knjigo Mihe Maleša z umetnikovimi lesorezi na 57 listih. Podobam obrazov so dodane še pesmi, ki so jih avtorji knjige zbrali iz revije Umetnost, katero je izdajal prav Maleš od leta 1936 do 1945. Kustosinja Breda Ilich Klančnik, ki je gradivo zbrala in uredila je spregovorila o ... The post Sanjski obrazi Mihe Maleša appeared first on Kamnik Info.
Simone Mestroni

Simone Mestroni

Radio Študent, 7. marec 2019 ― Simone Mestroni je antropolog, znan po dokumentarcu After Prayers, za katerega je prejel štipendijo Wennerja Grena in s katerim gostuje na Dnevih etnografskega filma. V filmu se osredotoča na indijsko pokrajino Kašmir, ki še vedno sanja o neodvisnosti, tudi 30 let po začetku oboroženega upora.  
Ari Folman, David Polonsky: Dnevnik Ane Frank

Ari Folman, David Polonsky: Dnevnik Ane Frank

Koridor, 7. marec 2019 ― Penguinove izdaje poznamo kot preverjene klasike in brezčasne uspešnice, to pa še toliko bolj velja za Vikingove izdaje, ki izhajajo pod znamko tega slavnega neletalca. Gre za izbor širokega obsega (stvarna in poljudna literatura, spomini in biografije ipd.), v katerem so zbrani avtorji ranga Hornby, le Carré in Obama. Lani je pri tej založbi izšla […] The post Ari Folman, David Polonsky: Dnevnik Ane Frank appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
Strast in smrt gospodarja nasipov

Strast in smrt gospodarja nasipov

LUD Literatura, 7. marec 2019 ― »To je knjiga, ki smo jo najbolj sovražili.« je bila prva reakcija na stripovsko priredbo nemške klasike Theodorja Storma v likovni izvedbi Ute Helmbold. Novela Jezdec (Der Schimmelreiter) iz leta 1888 je namreč še zdaj obvezno branje za nemške šolarje in nenehen boj za preživetje z neusmiljeno naravo v devetnajstem stoletju pač ni tema, ki bi zanimala sodobno mularijo.

ŽENSKA RUTA v marcu z ženskami iz leposlovja – študijsko bralno druženje v sodelovanju Medobčinske splošne knjižnice Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 7. marec 2019 ― Širokemu krogu obiskovalcev marčevskega študijsko bralnega druženja Ženska ruta so se pridružile ženske iz leposlovja; gospa Chatterley, Bridget Jones, klošarka z Miklošičeve, Azra Širovnik iz ovinkov zakona, Mata Hari, dekleti s severa in juga Amerike, Alenka Rebula, Bronja Žakelj, mati islamskih dvojčkov in še nekatere. Šele različni pogledi na vsebine z leve in z desne, od zgoraj in od spodaj so oživili ženske like, da smo jih lahko začutili. V aprilu se berejo zapisi o delavkah knapovkah oz. delavkah iz rudnika Liboje-Zabukovica. Z nami bosta knapovki, ki bosta pripovedovali, kaj so ...
Sporočilo za medije: Kakšni so izsledki Poročila o raznolikosti 2018 in kaj na mednarodnem področju to pomlad pripravlja Javna agencija za knjigo RS

Sporočilo za medije: Kakšni so izsledki Poročila o raznolikosti 2018 in kaj na mednarodnem področju to pomlad pripravlja Javna agencija za knjigo RS

Javna agencija za knjigo, 7. marec 2019 ― Ljubljana, 7. marec 2019 – Javna agencija za knjigo RS (JAK) je na današnji novinarski konferenci predstavila raziskavo Poročilo o raznolikosti (Diversity Report 2018), raziskavo mednarodnih institucij v mreži Enlit, ter slovenske aktivnosti na knjižnih sejmih v Parizu (15.-18. marec), Leipzigu (21.-24. marec) in Bologni (1.-4. april) v navezavi na aktualne prevode slovenskih avtoric in avtorjev.
Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih

Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih

ARS Svet kulture, 7. marec 2019 ― Umetniška dela se posvečajo gibanju neuvrščenih s poudarkom na njegovih idejah, idealih in načelih V naši redni popoldanski oddaji o kulturi vas bomo povabili na razstavo z naslovom Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih, ki bo naslednjih šest mesecev na ogled v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Prelistali bomo  knjižne novosti društva ŠKUC in Centra za slovensko književnost, čisto za konec pa še kratek pogovor s scenografko Katjo Šoltes, ki je sodelovala pri filmu Colette. Biografsko dramo o radoživi francoski pisateljici, igra jo Keira Knightley, so sinoči premierno prikazali v Kinodvoru.

Alberto Manguel: Z Borgesom

Koridor, 7. marec 2019 ― Opomin na bralni akt   Za mene je neumestno da ga hvalim. Že leta namreč mislim, da bi mogel dobiti Nobelovo nagrado. (Robert Lowell ob prihodu Borgesa na univerzo Harvard)   Nikar ne misli, da čaka te preboj In da dosegel pesniško boš slavo, Čeprav napisal stihov boš poplavo, Je Borges storil to že pred […] The post Alberto Manguel: Z Borgesom appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Grifon, Trojane, druga polovica 2. stoletja

Medobčinski muzej Kamnik, 7. marec 2019 ― V lapidariju hranimo kos nagrobne plošče, izdelane iz belega drobnozrnatega pohorskega marmorja, ki so jo našli pri kopanju temeljev za svinjak na parceli Štefana Brvarja na Trojanah leta 1937. Na ohranjenem kosu grobne plošče je upodobljeno krilato mistično bitje grifon. Relief je odlično kiparsko delo, ki po svoji kvaliteti sodi v krog visokoumetniško izdelanih reliefov […] The post Grifon, Trojane, druga polovica 2. stoletja appeared first on MM:K.

V LGL premiera lutkovne miniaturke o minevanju Nasvidenje

SiGledal Novice, 7. marec 2019 ― V prizorišču Kulturnica Lutkovnega gledališča Ljubljana (LGL) bodo danes ob 18. uri premierno uprizorili lutkovno predstavo Nasvidenje, ki je nastala na podlagi slikanice švedskega pisatelja Ulfa Nilssona. Nasvidenje je zgodba o minevanju in slovesu, hkrati pa tudi zgodba o življenju. Režijo, idejno zasnovo in likovno podobo podpisuje Jasna Vastl.
Plaketa Nika Kureta v roke Nadje Valentinčič Furlan

Plaketa Nika Kureta v roke Nadje Valentinčič Furlan

SEM, 7. marec 2019 ― Dnevi etnografskega filma - DEF 2019 so se začeli 5.marca 2019 s podelitvijo plakete Nika Kureta za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji. Letošnja nagrajenka je kolegica Nadja Valentinčič Furlan, kustodinja za etnografski film v SEM. Čestitamo! Plaketa Nika Kureta 2019 Plaketo Nika Kureta za leto 2019, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo za pomemben prispevek k razvoju vizualne antropologije in etnografskega filma v Sloveniji, je prejela: Nadja Valentinčič Furlan Predstavitev nagrajenke Nagrajenka je vstopila na področje etnografskega filma in vizualne antropologije v času univerzitetnega študija. Bila je prva študentka etnologije, ki je imela željo in možnost, da seminarsko nalogo predstavi tudi s filmom. To so bili Ulični prodajalci Mladine (1988). Podobno se je lotila diplomske naloge Oris bivalne kulture v Študentskem naselju v Rožni dolini (1995), za katero je že leta 1990 izdelala film Študentsko naselje. Z obema nalogama je ustvarila vzorec za primerno kombinacijo pisnega in vizualnega teksta v univerzitetnih nalogah in v domačem akademskem prostoru razširila prostor teoriji in praksi vizualne antropologije. Temu prostoru je ostala zvesta do danes. Ko je Slovenski etnografski muzej (SEM) leta 2000 ustanovil Kustodiat za etnografski film, je postala njegova prva kustodinja. S tem smo v Sloveniji pridobili tretje institucionalno mesto s področja vizualne antropologije in drugega referenčnega producenta etnografskih filmov za etnološke raziskave. Na delovnem mestu kustodinje je Nadja Valentinčič Furlan napredovala do naziva muzejske svetnice. Prizadevala si je za vključevanje vizualne dokumentacije v redne in občasne muzejske razstave. O tem piše v članku Avdiovizualne vsebine na stalni razstavi Jaz, mi in drugi: podobe mojega sveta (Etnolog, 2010) in v nekaterih drugih. Sama je prispevala velik del vizualnih izdelkov, ki jih danes lahko pogledamo na stalnih razstavah Jaz, mi in drugi ter M
Phoenician Drive v živo na RŠ

Phoenician Drive v živo na RŠ

Radio Študent, 7. marec 2019 ― Phoenician Drive je mlada belgijska zasedba, ki s svojo mešanico kraut rocka, turške veje psihedeličnega rocka in vzhodnjaških tradicionalnih glasbenih vplivov ob dodajanju instrumentov, kot sta pogosto distorzirana lutnja in darbuka, prinaša dobrodošlo svežino v svet psych rocka. 
1957 Cerknica – Gasilska parada (4)

1957 Cerknica – Gasilska parada (4)

Stare slike (Cerknica), 7. marec 2019 ― Cerkniški gasilci so v nedeljo, 7. 7. 1957, prazno­vali sedemdesetletnico prostovoljnega gasilskega društva. Na proslavljanje obletnice so se pripravljali že nekaj mesecev prej, tako, da so svečanosti 7. julija 1957 potekale nemoteno. Najprej so že dopoldne gasilci pri tovarni Brest prikazali gasilsko vajo, po vaji so se postavili v vrsto pred kulturnim domom in poslušali […]

Pred 20 leti se je poslovil ameriški cineast Stanley Kubrick

Misli, 7. marec 2019 ― Na današnji dan pred 20 leti se je poslovil ameriški cineast Stanley Kubrick. Kariero je začel kot fotograf pri newyorški reviji Look, nato pa se je izmojstril za filmskega režiserja in po mnenju poznavalcev postal eden največjih ustvarjalcev v sedmi umetnosti. Uveljavil se je leta 1957 s filmom Steze slave.
Čas, prostor in glasba, 359.oddaja

Čas, prostor in glasba, 359.oddaja

ARS Čas, prostor in glasba, 7. marec 2019 ― Čas prihodnosti: XXV; Novi glasbeni krogi, 2. Prihodnost ostaja velika skrivnost. Odkrivamo jo postopno, po sledi minulih časov in izjemnih umetniških dosežkov, ki so te čase zaznamovali. V tridesetih letih 21. stoletja pričakujemo, da se bo v svetu pojavil nov način ustvarjanja, ki bo okrepil multimedijski vpliv. Ob koncu prve polovice 21. stoletja – okrog leta 2049 se bodo v glasbenem ustvarjanju zgodili veliki premiki. v novem glasbenem krogu bo ustvarjalni zagon pridobival jazz. Poglobil se bo osebnostni način glasbene improvizacije. V oddaji ‘Čas prihodnosti – Novi glasbeni krogi’ bomo predvajali: Chaconne za violino in orkester iz filma Rdeča violina Johna Corigliana – solistka bo Anja Bukovec, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bp dirigiral En Shao; Organofonijo za orkester Primoža Ramovša smo poslušali v izvedbi Orkestra Slovenske filharmonije pod vodstvom Uroša Lajovca, pri orglah bol skladatelj. Za sklep oddaje smo izbrali še tri stavke iz Koncerta za violino in orkester Györgyja Ligetija. Solist bo Saško Gavrilov, Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Anton Nanut. Petindvajseto oddajo iz cikla »Čas prihodnosti« pod naslovom »Novi glasbeni krogi«, je posnel Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič; oddaje »Čas, prostor in glasba« pripravlja profesor Pavel Mihelčič.    

7. marca 1891 je na Dunaju umrl Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist

Kamra.si, 7. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. marca 1891 je na Dunaju umrl Franc vitez pl. Miklošič, slovenski filolog, jezikoslovec in slavist. Rodil se je 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru.  Po končani osnovni šoli v Ljutomeru ter gimnaziji v Varaždinu in Mariboru je odšel na študij v Gradec. Tam je najprej skupaj s Stankom Vrazom končal študij na liceju, potem pa se vpisal na študij prava na graški univerzi. Po uspešnem zaključku je sledil še študij filozofije, kjer je predmet kot študent tudi predaval, leta 1838 pa ga je zaključil z doktoratom. Iz Gradca se je preselil na Dunaj, kjer si je nadaljnji študij prava financiral kot odvetniški pripravnik, tajnik, vzgojitelj in predavatelj v hiši grofa Abensperga – Trauna. Leta 1840 je nato iz prava tudi promoviral. Prijateljske in druge naveze, ki si jih je nabral v času študija, so ga umestile v visoko družbo, tako v kroge dunajskih intelektualcev kot v neposredno bližino samega dvora in plemstva. Tam se je približal tudi Kopitarju, kar ga je popeljalo do pomembne službe v dvorni knjižnici. Kopitar je kmalu spoznal njegovo izredno jezikovno znanje in našel v njem svojega naslednika. Med njegovim bivanjem v Rimu ga je tako nadomeščal prav Miklošič kot cenzor za slovanske, novogrške in romunske knjige, po smrti Kopitarja pa je prevzel tudi njegove delovne naloge. Leta 1848 je bil zaradi znanstvenega delovanja imenovan za dopisnega člana Akademija znanosti, leta 1851 pa za rednega. Leta 1848 se je vključil še v politično življenje, saj je bil v okraju Lenart v Slovenskih goricah izvoljen kot poslanec v državni zbor, postal je predsednik političnega društva Slovenija na Dunaju in sooblikovalec programa Zedinjene Slovenije. Po razpustitvi državnega zbora je bil leta 1849 imenovan za izrednega profesorja slavistike na novoustanovljeni dunajski univerzi, naslednje leto pa za rednega. Njegova stolica za slovansko filologijo je tako postala najpomembnejše slavistično središče v Evropi, sam pa je bil največja slavist

7. marca 1958 je v Ljubljani umrla Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder), slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije

Kamra.si, 7. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...7. marca 1958 je v Ljubljani umrla Lili Novy (rojena Elizabeta pl. Haumeder), slovenska in nemška pesnica in prevajalka poezije. Rodila se je 24. decembra 1885 v Gradcu.  Rodila se je v Gradcu v plemiški družini Nemcu Guidu Haumederju in Slovenki Ludoviki Ahačič. Njeno šolanje je nekaj časa potekalo v Huthovem zavodu, vendar so jo zaradi neprimernega vedenja odpustili. Najprej se je šolala na domu z zasebnimi učitelji, v poznejših najstniških letih pa je hodila vsako leto na Dunaj k svetovljanski teti Belli. V Ljubljani se je zabavala v Kazini, kjer je spoznala oficirja Edvarda Wilhelma Gustava Viktorja Novyja Wallersberga in se z njim poročila 20. februarja 1911. V naslednjih dveh letih sta se jima rodili hčerki Nives in Fides. Nekaj časa so živeli na Češkem in na Reki, nato so se preselili nazaj v Ljubljano. Živeli so v starem mestnem jedru Ljubljane, v hiši na Starem trgu 11a, kjer je ob vhodu njen doprsni kip. 20. let 20. stoletja je začela odkrivati slovensko literaturo in kulturo, zlasti slovensko moderno. Mož jo je spodbujal pri pisanju. Ko se je izkazalo, da ima mož sifilis, je stike z njim prekinila. Težko so živeli, zato je odprla mlekarno za krajši čas. Leta 1944 je v skrb dobila otroka hčerke Nives, dvojčka Borisa in Inga. Leta 1945 se je zaposlila v Državni založbi Slovenije kot lektorica. Po vojni so na njeno pobudo v šali ustanovili Ligo lepe lenobe (LLL) kot protest na kulturno ozračje, ki je takrat vladalo.
še novic