13. brat, 6. april 2019 ― Wornpath so studijski projekt treh veteranov severnoprimorske scene. Za vokale je poskrbel Dean (Low Punch, The Hoax Program), za instrumentalni del pa Valter (ex Man in the Shadow, Entreat. in Hellcrawler) in Janez (Mothermound). V skladu z veteranskim statusom gre za projekt, ki skuša obuditi zvok hardkora 90ih. Podobne pojave lahko opazujemo tudi drugod po svetu, ko se moški v zrelih letih odločijo, da zopet poskušajo obuditi nekaj, kar so z drugačnim zanosom počeli nekoč. O tem lahko imamo različno mnenje, v vsakem primeru pa je to veliko boljše kot preigravanje starih hitov iz svoje mladosti. Kako komu uspe z novim glasbenim projektom, je pa sploh vprašanje. Wornpath sledijo metaliziranemu hardkoru, ki se je postopoma razvil v metalcore. Če že povlečemo paralele s prejšnjimi bendi sodelujočih, smo še najbližje zgodnjim Entreatom., ki so tudi bili prvotna Valterjeva ideja. Sicer pa lahko slišimo Integrity, Snapcase, Earth Crisis in podobne Slayer rif hardkor bende. Wornpath ponudijo predvsem nostalgične občutke folku, ki je že pred 20imi leti užival v podobnih zvokih. Marsikateremu mlajšemu pa lahko ponudi idejo, kako lahko še zveni bend. Nenazadnje gre za glasbeno tradicijo, ki se je v manjši meri ohranila kot t.i. crust zvok. Počakajmo, da vidimo, ali se bo projekt nadaljeval, ali je šlo samo za domislico nekega obdobja. Sicer pa ne dvomim, da bodo vsi akterji tega projekta skušali nadaljevati z glasbenim ustvarjanjem v tej ali drugačni preobleki.

13. brat, 6. april 2019 ― V okviru serije dogodkov Rdeči četrtki predstavljamo knjigo REVOLUCIJA V ROŽAVI: Demokratična avtonomija in osvoboditev žensk v sirskem Kurdistanu (ČKZ). Knjigo in situacijo v Rožavi bo predstavil Arne Zupančič, sodelavec Radia Študent, ki je pred leti obiskal to deželo. Kurdsko prebivalstvo na severu Sirije, ki je pred mesecem dni vojaško porazilo Islamsko državo in trenutno nadzoruje skoraj tretino sirskega ozemlja, že vse od začetka vojne gradi miroljubno in demokratično alternativo za Sirijo. Njihova komunalistična revolucija temelji na soodločanju v svetih, osvoboditvi žensk in spolni enakopravnosti prek vzpostavljanja vzporednih struktur, na zadružni ekonomiji ter na skrbi za okolje. Pravkar izdan prevod knjige Revolucija v Rožavi z veliko natančnostjo, izčrpnostjo virov, vključno z bogastvom etnografskega gradiva, popisuje razvoj kurdskega gibanja za samoodločbo v Siriji, ki ji je z apliciranjem načel bazične in neposredne demokracije uspelo preseči meje med etničnimi in religioznimi skupnostmi in ustvariti model sobivanja in samoodločbe za vse skupnosti sirskega mozaika.    

Kamra.si, 6. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...6. aprila 1860 se je v Ljubljani rodil celjski fotograf Feliks (Srečko) Magolič.  Umrl je 26. junija 1943 v Ljubljani.  Od leta 1890 je bil tehnični vodja Narodne tiskarne v Celju, ki jo je ustanovil Dragotin Hribar. Bil je tiskarski strokovnjak, slikar samouk in fotoamater.15. oktobra 1896 je v Celju odprl svoj fotografski atelje Apolon na vrtu hotela Pri kroni na Wokaunovem trgu 10. V maju 1897 si je od občine pridobil dovoljenje za postavitev reklamnega okna na hiši v Graški ulici 16, kjer je razstavljal svoje izdelke. Številne njegove fotografije so označene z »odlikovan v Amsterdamu«. V obdobju nacionalnih bojev med Nemci in Slovenci v Celju je bil jasno opredeljen za slovensko stran - je prvi »narodni fotograf« - prav tako kot kasneje njegov naslednik Wilhelm Pick, ki je nasledil njegov atelje leta 1903.Magolič je svojo obrt opravljal do leta 1901, ko jo je prepisal na svojo ženo Uršulo in kasneje, kot že omenjeno, na češkega priseljenca Wilhelma Picka.Leta 1903 se je preselil v Ljubljano. V letih 1891 in 1897 si je veliko dopisoval z dr. Frančiškom Lampetom, teologom, urednikom revije Dom in svet in zavzetim fotografom, na temo različnih tehničnih vprašanj (o povečavah, aparatih, razstavah itd.).Njegove fotografske motive najdemo reproducirane v Domu in svetu, v Ilustrovanem narodnem koledarju, Seidlovi knjigi o Savinjskih Alpah, v Slovanu itd.Bil je tudi založnik razglednic.Biografsko geslo je pripravil Janko Germadnik in je bilo preneseno iz Celjskega biografskega leksikona (2003–2007); za ažuriranje gesla skrbi Osrednja knjižnica Celje. Vir: http://www.celjskozasavski.si/osebe/magoli%C4%8D-sre%C4%8Dko-feliks/299/   Priporočamo tudi: Feliks Magolič - celjski fotograf (1896–1903)