Ne moremo se kar prepričati, naj ne beremo, ne (pre)poznamo

Ne moremo se kar prepričati, naj ne beremo, ne (pre)poznamo

Neodvisni, 12. november ― Avtorica resno vzame Visoko pesem kot samodeklarirano izhodišče za plesno predstavo Song Male Kline in jo bere vzporedno s predstavo. Kljub historičnemu kontekstu predloge s specifičnim pesniškim jezikom najde presečišča, a tudi kontradicije obeh umetniških del: "»Jezik je eden / telo je eno,« piše na letaku. Že, a tako jezik, telo, kot branje so nabiti s historičnostjo in pomenskostjo. Ne morem si preprosto reči, da v tovrstnem gibu ne prepoznam le »lepega, veščega«, ampak tudi značilno »moderni ples«."
Zaklenjena večerja za dve osebi

Zaklenjena večerja za dve osebi

Neodvisni, 8. november ― Avtorica refleksije v prispevku bere duet Temna večerja koreografinje Veronike Valdés (avtorica predstave nastopa skupaj z Jano Menger), kot razširitev gibalnega materiala kratkega sola Zaklenjeno iz 2017, ki zaradi novega konteksta in relacionalnosti dobi nove pomene: "V tem primeru prisotnost druge plesalke bistveno razširi dimenzijo možnih interpretacij obravnavanega gibalnega spektra, katerega obarva v lastni izraz in mu s tem prida drugačno kvaliteto."
Upehane feministične strategije Golega življenja

Upehane feministične strategije Golega življenja

Neodvisni, 4. november ― Urban Belina se sprašuje, ali maratonsko stganje falične špecerije ne meri na utelesitev izčrpanih in upehanih feminističih strategij, kot nekakšno sizifovo delo. Pri tem pa samoizčrpavanje na odru poveže tudi z zelo aktualno zdajšnjostjo: "V takem kontekstu je mogoče reprezentacije vse bolj upehanih, z ostružki prekritih ženskih teles v repetitivni koreografiji spopada z zelenjavo hitro povezati z brezizhodnostjo, ujetostjo in brezupom dobe antropocena in grožnjo vsesplošne ekološke katastrofe, ki ji skoraj samodejno delujoči človeški avtomati ne morejo več uiti."
Momentov “avtorski parazitski paralelen projekt” Abonma

Momentov “avtorski parazitski paralelen projekt” Abonma

Neodvisni, 28. oktober ― Tokrat v enem prispevku objavljamo dva zapisa dveh avtoric, ki razmišljata vsaka o enem izmed projekta Abonma mariborske nevladne organizacije s področja neodvisnega gledališča Moment. Maša Radi Buh piše o Abonmaju Micka in Abonmaju Mučenica, ki skupaj z režiserji in igralci_kami iz originalne uprizoritve, ki se je odvila v institucionalnem tratru, reflektirata procese dela in sami uprizoritvi. Zala Dobovšek pa piše o podcastih Abonmaja, ki z ready made formatom neposrednega športnega prenosa v živo komentirajo festivalske predstave: "Izraz igra je le še eden izmed osupljivih fenomenov slovenščine, ki prek jezikovne antropologije nehote in nevede »enači« športno (game) in gledališko (play) igro."
Kakšne jate soustvarjamo

Kakšne jate soustvarjamo

Neodvisni, 22. oktober ― Prispevek razpira bežen vpogled v raziskovalno-umetniški proces Ajde Tomazin, ki je v somentorstvu z Rokom Kravanjo s skupino predstavnic tretjega življenjskega obdobja ustvarila predstavo Jata izkušenih ptic. Avtorica je v projektu sodelovala kot dramaturška svetovalka in se o njem izreka iz situirane pozicije: "Razbrati je mogoče naloge in okupacije raziskovalno-umetniškega procesa, ki je nastajal v poudarjenem delu na zavedanju telesa, mesta, arhitekture in našega gibanja po njem."
Anatomija mačke

Anatomija mačke

Neodvisni, 18. oktober ― Avtorica si je ogledala novo plesno predstavo v koprodukciji Plesnega teatra Ljubljana avtorice Dagmar Dachauer, ki je za svoj prvenec Wunderbare Jahre leta 2017 prejela nagrado občinstva na Gibanici. V prispevku je nova predstava Feline Project sopostavljena prvencu, v primerjavi s katerim ima značilni gib koreografinje in plesalke več težav pri razpiranju pomenov: "V določenem smislu bi lahko rekli, da predstava, ki na odru razgrinja »anatomijo mačke«, na koncu dobi format prijetne, nežne uspavanke, po- oziroma ob- kateri ti v glavi ostanejo vizualne podobe in hudomušne rešitve – ne pa vprašanje za tem oziroma onstran predstave Feline project."
Spodmik tal plesu in svobodi

Spodmik tal plesu in svobodi

Neodvisni, 15. oktober ― Zgodba partizanke in izrazne plesalke Marte Paulin - Brine, učenke Mete Vidmar, kako na travi sredi šume pleše pred borci, je v slovenskem sodobnoplesnem ustnem izročilu postala legendarna in velja skorajda za nekakšno samoutemeljitev revolucionarnih temeljev te umetniške zvrsti. Bara Kolenc je o Brini naredila plesno-gledališko predstavo, Zala Dobovšek pa v prispevku za naš portal raziskala, ali je avtorica tej famozni zgodbi naredila (umetniško) pravico: "Obeleženje Brine želi biti monumentalno (ne v materialnem, temveč esencialnem smislu), poskuša jo izrisati skozi gosto, mestoma precej vase posrkano mrežo scenskih znakov in morda se prav zato ujame v zanko zaviralne hermetičnosti in občutka nedodelanosti."
FSFSFSMKMKMK: O telesni zaznavi plesa onkraj berljivih kodov

FSFSFSMKMKMK: O telesni zaznavi plesa onkraj berljivih kodov

Neodvisni, 7. oktober ― Avtor želi v tekstu skozi genealogijo dela Mateja Kejžarja, ki jo je predstavljal na zadnjih treh edicijah festivala Pajek, afirmirati drugačen način spremljanja dela sodobnoplesne produkcije, ki ni zasidrano v razumsko branje konceptov, ampak (polemično) odpira možnost "branja s telesom". Zaključuje s primerjavo Kejžarjevega dela z delom neoavantgardne skupine OHO, ki ju zaznamuje bližina, hkrati pa tudi temeljna razlika: "Kejžar s predstavo LSLSLS vpelje način vzpostavljanja odnosov med entitetami, ki niso zgolj razumske ali zgolj v pogledu gledalca. Telesa, pripeljana v gibanje, kreirajo kinetične intenzitete, te so kot vektorji postavljene v prostor, vplivajo druga na drugo, si izmenjujejo naboj, si nasprotujejo ali sovpadajo."
Performa & Platforma: Še pes ima rad pri jedi mir

Performa & Platforma: Še pes ima rad pri jedi mir

Neodvisni, 2. oktober ― Avtorica članka piše o štirih predstavah na mariborskem festivalu uprizoritvenih umetnosti Performa & Platforma, katerega fokus je bila letos oralnost, in jih uporabi kot sestavine za lasten tekstualni recept: "Nabor domačih in tujih izvajalcev v svojih delih oralnost uporablja bodisi kot osrednji uprizoritveni princip bodisi kot enega izmed performativnih znakov, pri čemer si pomagajo z razlikami med neužitnimi in užitnimi snovmi ter se naslanjajo na odnos, ki ga vzpostavljajo s konzumirano snovjo."
Bojana Kunst: Rastline in umetniške institucije – domneva o skupnem

Bojana Kunst: Rastline in umetniške institucije – domneva o skupnem

Neodvisni, 23. september ― Avtorica je obiskala predavanje Bojane Kunst Rastline in umetniške institucije - domneva o skupnem. V komentarju k predavanju (skozi branje Hegla) išče zagonetna mesta, vpisana v samo institucijo gledališča, kjer se dogodi izključitev rastlinskega. Tudi sodobna postantropocentična vključevanja rastlinskega v uprizoritveno prakso so tako ambivalentna in bolj kot da ponujajo odgovore, odpirajo vprašanja: "Philippe Quesne gledališko »črno škatlo« preobrazi v prostor neprekinjenih razmerij med človeškim, živalskim in rastlinskim – s posejanjem dreves in drugega rastlinja, ki ga je treba v času trajanja produkcije skrbno oskrbovati in zanj prilagoditi klimatske razmere, prostor uprizarjanja spremeni v biotop, okolje, ki presega klasično pojmovanje premičnega in umetnega scenografskega poseganja."
Česa ni v predstavi Podgane?

Česa ni v predstavi Podgane?

Neodvisni, 16. september ― Mateja Kurir se premisleka predstave loti iz mišljenja prostora Gledališča Glej in njegove zunanjščine ter spretno razbira semiotiko znakov, ki se ustvarjajo, ko se križata besedilo Hinkemann Ernsta Tollerja in plastenje različnih materialnosti. Uprostorjenje v obliki instalacije, razvija Kurir, briše linearno naracijo ter vzpostavi neko temeljno ahierarhičnost: "Nekaj sunkovitega je šlo mimo nas in nato izpuhtelo v odprtost, fluidnost, v neko ahierarhičnost. Česa torej ni v predstavi Podgane in zakaj je morda ravno ta manko, ta minus, ta odsotnost glavna poanta tokratne uprizoritve režiserja Marka Čeha?"
IMPULSTANZ 2019: Nekaj misli

IMPULSTANZ 2019: Nekaj misli

Neodvisni, 9. september ― Sourednici portala sta v okviru rezidenčnega bivanja na Dunaju avgusta obiskali kar nekaj sodobnoplesnih predstav na festivalu Impulstanz in v sledečem zapisu zgostili nekaj svojih misli o njih. Poleg velikih imen, ki ponujajo takšno in drugačno produkcijo, sta posebno mesto namenili tudi analizi negotove pozicije gledalca v določenem tipu predstav, zasledili pa sta tudi nov trend vračanja k formalizmom, ki se ga poslužuje predvsem mlajša generacija ustvarjalcev: "Če privzameva, da sva v zadnjih dneh festivala lahko ujeli reprezentativen del mednarodne aktualne sodobnoplesne produkcije, bi lahko sklepali, da sodobni ples še vedno jadra na krilih velikih (starih) imen."
Status neodvisnosti in trije paradoksi

Status neodvisnosti in trije paradoksi

Neodvisni, 26. avgust ― Poletje je čas tudi za premisleke o podstateh (portala) in za nove prizemljitve. Avtor članka razmišlja o paradoksih statusa neodvisnosti (v kontekstu neodvisne scene) - detektira tri vozle "neodvisnosti": odvisnost od hegemonih produkcijskih pogojev, diktat novega, izganjanje (lenega) umetnika iz javne sfere: "Vztrajati v neodvisnosti, vsaj po moji oceni, danes pomeni vztrajati v celem nizu protislovij, kar morda, če smem nekoliko cinično pripomniti, niti ni presenetljivo, saj to docela pritiče duhu današnjega časa."
Zgodnja ura in zvočni pesek

Zgodnja ura in zvočni pesek

Neodvisni, 12. avgust ― Prispevek iz umeščene pozicije (avtorica prispevka je bila vključena tudi v delček procesa nastajanja predstave) opisuje doživetje premiere žanrsko neoprijemljivega zvočno performativnega dogodka Iden avtoric Saške Rakef, Bojane Šaljić Podešva in Tine Kozin: "Performerke posodijo svoja afektivna telesa in glasove naravnemu pojavu, da ta lahko dobi besedo. S tem pa ga, četudi se to zdi na videz paradoksalno, ne reducirajo na antropocentrično perspektivo. Nasprotno, glasovi umetnic so medij, ki omogoča nečloveškemu, da spregovori s človekom. In to celo pred njeno prvo jutranjo kavo."
še novic