Vmes

Vmes

Neodvisni, 20. maj ― V članku avtor recenzira premiero prvenca v produkciji Plesnega teatra Ljubljana avtorice Alicie Pauline Ocadiz Arriaga: Sestavi se. V analizi naredi razliko med prvim in drugim delom predstave, problematizira vlogo naracije v plesni predstavi ter izpostavi pomembnost vloge dramaturga v produkcijah, posebej še, ko gre za prvi projekt avtorja. Meni, da pri predstavah, ki družijo govor s gibom postane nevarno, da: "Gib postane podrejen besedi, ki drsi po neobveznem toku označevalcev, v katerem se gledalcem potrjuje že vnaprej znano. Ali pa se znotraj čustvenega diskurza sočustvovanja z nastopajočim kot osebo ples vpiše v čustven register kot občudovanje mojstrskosti veščine in izvedbe."
O naših prekernih odklonskostih s humorjem (kolikor nam ga je še ostalo …) – Mara Anjoli Vujić v intervjuju s Sabino Potočki

O naših prekernih odklonskostih s humorjem (kolikor nam ga je še ostalo …) – Mara Anjoli Vujić v intervjuju s Sabino Potočki

Neodvisni, 13. maj ― Mara Anjoli Vujić je s svojo dolgoletno prijateljico in sodelavko pri festivalu Mesto žensk Sabino Potočki opravila pronicljiv in intimen intervju, ki omogoči globlji vpogled v produkcijske pogoje neodvisne scene, v njeno zgodovino in genealogijo nekaterih robnih žanrov, ki jih Sabina Potočki sistematično inagvurira v naš prostor. In to ob prav posebni priložnosti, drugi festivalski ediciji novega festivala uprizoritvenih umetnosti z imenom Sindikat odklonskih entitet.

Da manifest sceni

Neodvisni, 5. maj ― Objavljamo kolaž krajših vstopnih premišljevanj sopotnikov neodvisne scene - Suzane Koncut, Nike Arhar in Blaža Lukana. Prispevali so jih za dogodek Da manifest sceni, ki ga je moderirala Katarina Stegnar. Ker pa se "govor o potencialnostih lahko začne šele, ko lahko odložimo tisto, kar nas najbolj žuli in duši”, objavljamo tudi Ne manifest sceni, ki priča o starih problemih, o katerih se nismo želeli pogovarjati, pa smo jih vendar konstatirali.
Improrefleksije: opazovanje z udeležbo

Improrefleksije: opazovanje z udeležbo

Neodvisni, 28. april ― Samo Oleami se skozi opazovanje z udeležbo na Improvokacijah, na plesno improvizacijo osredotočenih srečanjih, ki so se v nekaj letih izoblikovale v "uprizoritveno konferenco", loti premisleka dveh konceptov, ki temeljno sodoločata prakso improvizacije, navade in védenja: "Peters pravi, da stalno vadenje improvizacije služi temu, da védenje spremenimo v navado in s tem to skozi ponavljanje postane instinktivno. Ko védenje izvajamo, ne da bi vedeli, da ga izvajamo, ga s tem prevedemo v akcijo. Z redno vajo želijo izvajalci »fiksirati ne-fiksirano«, torej doseči v sebi stopnjo pripravljenosti, v kateri lahko pred publiko stopijo v polje odprtosti."
Zlati abonma Marka Breclja

Zlati abonma Marka Breclja

Neodvisni, 21. april ― Zala Dobovšek v prispevku pronicljivo popiše artivizem samodržca Marka Breclja, ki svoje revoltaže ne samo - kot je to pogosto dandanašnji - izjavlja, pač pa tudi živi in izvaja. Avtorica pravi, da se je zato iz raritete izluščil v unikat: "Brecelj že od nekdaj, a danes morda toliko bolj, konkretno in simbolno predstavlja utelešeni upor – upor v telesu, upor s telesom. Številne mehkoteroristične akcije, kontinuirane kandidature za župana mesta Koper, družbenokritični (nenormativni) kantavtorski nastopi in performativne intervencije vstopajo v kompleksna razmerja avtonomije umetniškega izražanja in zakonodaje, predvsem pa skozi prakso problematizirajo ustaljene ureditve javnosti (javnih prostorov) tako na ravni funkcionalnosti kot etike".
Solaže: nekaj misli o produkciji subjektivnosti in spektakla v aktualnem sodobnem plesu

Solaže: nekaj misli o produkciji subjektivnosti in spektakla v aktualnem sodobnem plesu

Neodvisni, 12. april ― Esej spregovori o nedavnih tendencah vračanja k plesnemu delu, kjer performerji kot material uporabljajo produkcijo lastne subjektivnosti. To stori na primeru predstave Maše Kagao Knez YaaMaam ter Alien Express: drugi let Gašperja Kunška in Žigana Krajnčana: "Čeprav se je že od devetdesetih in od problemsko naravnanega konceptualnega plesa dalje dejstvo izražanja lastne subjektivnost v solo delih te linije kritično naslavljalo, pa danes očitno ples, ki se ukvarja predvsem z identiteto plesalca, še vedno naseljuje domače odre."
Konzervativni stric Psiho

Konzervativni stric Psiho

Neodvisni, 6. april ― Avtor članka si je v Gledališču Glej ogledal predstavo Psiho režiserja Jaše Kocelija, ki je nastala po besedilu Davorina Lenka: "Zakaj je Patrikov govor o ženski tako izrazito esencialističen, impotenten in mizogin? Zdi se, da je psihič kot lik izbran ne zaradi drugačne produkcije subjektivnosti, ampak zopet kot izgovor. Psiho kot konzervativni stric, ki nam (moškim) govori, kar resnično mislimo in čutimo o ženskah (in ženskam, kar resnično mislijo o sebi?). Psiho kot heroj ere?"

(Ne)odvisnost Neodvisnih

Neodvisni, 2. april ― Platforma Neodvisni obratuje od začetka leta in po tromesečnem obdobju delovanja je nastopil čas za samorefleksijo: "Neodvisnost Neodvisnih bi bila lahko tudi v tem, da se kritiško in teoretsko telo kot tako uspe prepoznati kot skupnost pišočih, ki za lastno misel terja svoj prostor in svoj čas ter določene pogoje dela."
13 tez o aktivizmu v umetnosti

13 tez o aktivizmu v umetnosti

Neodvisni, 24. marec ― Ko zmanjka prostora v medijih, smo tu Neodvisni, da damo podržko sceni in širimo prostor debate. Objavljamo neokrnjenih 13 tez o aktivizmu v umetnosti umetnice in producentke Dragane Alfirević: "Ko je politična sfera tako shirana, ko so politiki in politično udejstvovanje podobni bolj fikciji kot realnosti, kaj naj potem počnemo umetniki, katerih delo naj bi baziralo na domišljiji? Ko življenje samo postane fikcija, kaj preostane umetnosti?"
Hočem biti neodvisno besedilo

Hočem biti neodvisno besedilo

Neodvisni, 16. marec ― Prispevek Varje Hrvatin premišljuje zlasti, kaj pomeni biti (ne)odvisen, tako v smislu širših kontekstov, v katere spada neodvisna scena ter njeno razmerje do institucije, zlasti pa v premišljevanju onotologije gledališkega besedila: "Neodvisnosti sama ne vidim kot definicijo, temveč pozicijo. Pozicijo uprizoritvenega prijema, ki je osvobojena in neobremenjena sebi predpisanega namena in koda. Pozicijo uprizoritvenega besedila, iztrgano iz okov dramskega in predloženega. Pozicijo avtorja, ki se izlušči iz sebi predpisane ustvarjalne vloge ter raziskuje, izziva in zahteva drugačno, manj osamljeno in izključno pišočo vlogo."
(Ne)smešnost zatiranja

(Ne)smešnost zatiranja

Neodvisni, 10. marec ― Katja Čičigoj v recenziji predstave Živela vulva premišljuje zlasti zagonetno razmerje med feminizmom in humorjem: "S tem, ko si predstava Živela vulva! za nalogo zada satirično uprizarjanje »jagodnega izbora« zgodovine zatiranja, utišanja, zanikanja ženske seksualnosti, se tako pravzaprav pogumno podaja na minsko polje problematike humorja v feminizmu. Spretno uporabiti humor, da bi netrivialno spregovorili o zatiranju, nikakor ni lahko."
Biti skupajsam

Biti skupajsam

Neodvisni, 3. marec ― Tokratne Fizične manifestacije Snježane Premuš nas postavljajo v izkustveno situacijo, ki dolbe nove načine sobivanja v gledališču: "Zvočnočutna percepcija, ki je na vsaki koordinati prostora edinstvena, je poleg zvoka sestavljena tudi iz možnosti, da sami odločamo, kje in kako bomo del tega doživetja. Ponujeno nam je, da vse te prostore tudi sami preizkusimo, s tem ko se premikamo po njih, se nameščamo in premeščamo v različne pozicije ali pa stopimo do mikrofonov – omejitev nam izvirni ustvarjalci laboratorija ne postavljajo, s čimer nas uspešno privabijo, da se po začetnem opazovanju na robu tudi sami podamo v prostor ter se premikamo glede na lastne želje."
še novic