Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg),
17. april 2019
― V glavni vlogi nastopajo študenti fotografije, oddelka, ki se ne boji absolutne samokritike, heretičnega obrata zoper lastne gotovosti in iznajdevanja novih idej na pogorišču starih. Ni boljšega naslova za neizpolnjevanje pričakovanj po lepi umetnosti, všečnih konceptih in uspešnih modelih vključevanja umetnosti v sodobne ekonomske tokove. Zato smo se odločili, da oblikujemo skupino mladih umetnikov, ki bodo z novim delom namesto sublimiranja jasno kazali družbene antagonizme. Mladi umetniki so za to priložnost razvili nov, skupinski projekt, pri čemer so možnosti fotografije pri premisleku dane situacije razvijali prostorsko. Prostor galerije tako postaja okvir, v katerem se skuša zajeti fotografski punctum, preden preide v studium. Pri tem je jasno, da gre za paradoksno početje, saj punctum – ta nesimbolizabilen, neposreden učinek fotografije pred sleherno kontekstualizacijo – ob vsakem fiksiranju v prepoznavnem simbolnem sistemu (materialu, jeziku …) preide v svoje nasprotje, kulturno posredovan pomen. Zato se bo ta nemogoča naloga artikulirala kot stabiliziranje, ustvarjanje umetelnih relacij, ki v resnici vzdržujejo določeno stanje napetosti, tesnobe, komaj ohranjajočega se razmerja, ki je v nenehni napovedi izgube. Presežek je antiteza dobička, umetnost pa antiteza pričakovanja. Mladi umetniki nastopajo z opozorilom, da umetnost ni tukaj, da podoživlja “uspešne” ekonomske modele, temveč da jih moti. Uspešnost, ko gre za umetnost, ima namreč drugačne parametre. Malo galerijo tako odpiramo neekonomično in razsipno, afirmativno do umetnosti kot neusahljivega vira idej o tem, kako stvari videti in početi drugače. Avtorici in avtorji: Jure Goršič, Jure Grom, Luka Prijatelj, Sara Rman, Anja Seničar, Marijo Župan Pedagoška mentorja: izr. prof. Peter Koštrun, Peter Rauch Kustos: Vladimir Vidmar