Kamra.si, 19. april 2019 ― Vljudno vabljeni na otvoritveni literarni dogodek festivala 22. Dnevi knjige v Mariboru, ki bo v torek, 23. aprila 2019, ob 13. uri v Knjižnem razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor. Ob tej priložnosti bodo v UKM odprli knjižno razstavo Knjigo sem držala tako, da so vsi lahko videli, kaj berem, avtorjev Boruta Gombača in dr. Jerneje Ferlež, fotografsko razstavo Boštjana Laha Branja, plakatno razstavo poezije Sare Špelec Nikoli ne veš, v katerem medprostorju se skriva najčarobnejši bralni kotiČEk ter postavili skulpturo Jožeta Šubica Bralka. Prireditev bo povezovala Petra Bauman.  Več o programu festivala lahko prebere na povezavi: https://mkc.si/aktualno/2019/4/10/22-slovenski-dnevi-knjige-v-mariboru-se-pribliujejo  

Kamra.si, 19. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. aprila 1877 se je v Podmelcu na Tolminskem rodil Ivo Šorli, slovenski pesnik, pisatelj, dramatik, publicist in prevajalec. Umrl je 17. novembra 1958 na Bokalcah pri Ljubljani.  Rodil se je sedmi od osmih otrok na kmetiji Podrobnik v Podmelcu v Baški grapi na Tolminskem kmetu Antonu Šorliju in Jožefi Kavčič iz Ljubinja. Oče je hodil za zaslužkom v bosanske gozdove in nazadnje se je vrnil domov tako bolan, da je umrl naslednji dan. Tedaj je bil Ivo (uradno Ivan Nepomuk) star komaj dve leti in pol.  Ivo je osnovno šolo obiskoval v domačem Podmelcu pri narodnjaku učitelju Ivanu Krajniku. Brat Ivan ga je izučil za ključavničarja, a ga je teta Nanca poslala na šolanje v Gorico. Najprej je moral končati 4. razred OŠ, potem pa je tam obiskoval gimnazijo v letih 1890-98. Na tej šoli je zelo cenil profesorja Andreja Kraglja, rojaka iz Modrejc, ki je prvi v Šorljiju prepoznal talent za pisatelja. Po maturi ni sledil tetini želji, da bi študiral bogoslovje, ampak je raje sprejel ponujeno delo lektorja na gradu Kollhof v avstrijskem Velikovcu pri bivšemu ministru Feliksu baronu Pinu ter tam zdržal dve leti. Tu je spoznaval narodnostne napetosti med Slovenci in Avstrijci ter se seznanil s Ksaverjem Meškom in Rudolfom Maistrom. Marca 1900 mu je umrla mati. Ker mu je zapustila nekaj denarja, se je prepustil samo študiju. Najprej je naredil dva državna izpita. Februarja 1902 je odšel v Gradec, kjer je s presledki študiral in junija 1904 promoviral za doktorja prava. Tam se je družil z več znanimi Slovenci, med drugim tudi z Otonom Zupančičem. Tedaj je končal eno svojih najboljših del, roman »Človek in pol«. 

Kamra.si, 19. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. aprila 1988 je umrl Pavel Kunaver, pedagog, pedagoški svetnik, kot Drenovec, eden od začetnikov slovenskega alpinizma, smučanja, jamarstva, predvojni vodja slovenskih skavtov, povojni soustanovitelj tabornikov, popularizator astronomije, zagovornik varstva narave, amaterski slikar in poljudnoznanstveni pisec. Rodil se je 19. decembra 1889. Rodil se je v Ljubljani v družini Franca Kunaverja, doma iz Dobrove pri Ljubljani, višjega paznika v takratni prisilni delavnici na Poljanskem nasipu. Mati Celestina Pristav je bila iz Črne vasi na Barju. V družini je bilo pet bratov in ena sestra. Poleg Pavla je znan še Jože /Josip Kunaver (1882–1967), ki je bil prav tako gornik – Drenovec (v Ljubljano je prvi prinesel smuči, ki jih je uporabljal tudi Pavel) Leta 1910 je končal Državno učiteljišče v Ljubljani, nato je do leta 1919 služboval v osnovnih šolah na Viču in v Spodnji Šiški. Vmes je od 1912 do 1913 opravil tečaj za meščanskošolske učitelje, od 1913 do 1914 je obiskoval učiteljsko akademijo na Dunaju ter hkrati eno leto kot izredni študent študiral geografijo na dunajski univerzi. Deloval je kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine. V 1. svetovni vojni je bil od 1915 do 1916 kot črnovojnik v ruskem ujetniškem taborišču Marchtrenk. Od 1917 do 1918 je v neposrednem zaledju soške fronte kot član vojaške skupine za raziskovanje jam najprej na doberdobskem krasu, v glavnem pa v Trnovskem gozdu in na Banjšicah. Skupaj z Ivanom Michlerjem je na novo raziskal in dokumentiral prek 100 kraških jam. Kot poznavalec krasa je po 1. svetovni vojni opozoril generala Maistra na nevarnost krivične razmejitve in na njegovo pobudo sodeloval v razmejitveni komisiji na enem od kraških sektorjev meje.