Novice

2019-11-18

Novembrski NOVIČNIK!

Ana Monro, 18. november 2019 ― V novembrskem NOVIČNIK-u v besedi in sliki poročamo o Ani Plameniti 2019, prinaša pa tudi prve informacije o programu 20. zimskega mednarodnega festivala uličnega gledališča Ana Mraz 2019, ter povabilo na razstavo, s katero bomo obeležili ta jubilej. Preberite še, kaj to jesen počnemo na področju prenosa znanja in mednarodnega sodelovanja oziroma povezovanja, ter kdo prihaja v ... The post Novembrski NOVIČNIK! appeared first on Ana Monro.

Utrip domoznanstva: Pevke treh vasi se ob svoji 20. obletnici predstavijo

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 18. november 2019 ― Splošne knjižnice že tretje leto zapored praznujemo teden splošnih knjižnic po vsej Sloveniji. Od 18. do 22. novembra po vseh splošnih knjižnicah poteka bogato dogajanje za vse generacije. Ob tej priložnosti smo na Utrip domoznanstva v Medobčinsko splošno knjižnico Žalec povabili Pevke treh vasi, ki v teh dneh praznujejo svojo 20. obletnico delovanja. Pevke s petjem ohranjajo bogato ljudsko dediščino, obujajo spomine na življenje preteklih rodov, ki je bilo vedno povezano s pesmijo, obenem pa poskrbijo za veselo druženje vseh generacij. Predsednica društva Jožica Sedminek in druge članice, Frida Marinič ...
INMATE so izdali videospot, Adharma!

INMATE so izdali videospot, Adharma!

SPRP, 18. november 2019 ― Velenjski INMATE predstavljajo svež videospot z naslovom Adharma iz aktualnega albuma Anarthas, ki je izšel v začetku leta. Adharma pomeni ne-red, neharmoničnost, napačna dejanja, skratka stvari, ki se jih moramo v življenju izogibati. INMATE predstavljajo spot za pesem Adharma. Foto: fb/Inmate Videospot, ki ga je režiral in posnel pevec zasedbe, Marko Duplišak, je bil posnet na Dvoru Gutenbüchel v Ravnah pri Šoštanju in nekako zaključuje ero albuma Anarthas, saj imajo fantje že pripravljen nov projekt, ki bo izšel v roku enega meseca. Prav tako že pospešeno delajo na novem materialu za 4. album, saj kot pravijo, iz njih kar bruhajo ideje. Le tako naprej!
Projekt Rastem s knjigo 2019: pojasnilo za medije in drugo zainteresirano javnost

Projekt Rastem s knjigo 2019: pojasnilo za medije in drugo zainteresirano javnost

Javna agencija za knjigo, 18. november 2019 ― V zvezi Javnim razpisom in izborom za projekt Rastem s knjigo 2019/2020 za sedmošolce in izbrano knjigo avtorice Janje Vidmar z naslovom Elvis Škorc, genialni štor, pojasnjujemo: Na javni razpis »Javni ciljni razpis za izbor in financiranje kulturnih projektov »Rastem s knjigo OŠ in SŠ 2019« (v nadaljevanju: JR1–RSK OŠ in SŠ–2019) se lahko prijavijo vse založbe, ki izpolnjujejo pogoj, da kandidirajo s posamično knjigo izvirnega slovenskega leposlovnega, humanističnega ali poljudnoznanstvenega dela, primernega za ciljno skupino, katerega pisec (ali avtor izbora) je živeči slovenski avtor in je prvič izšlo v obdobju 2014–2019. Za leto 2019 velja, da mora biti knjiga izdana najkasneje do poteka roka prijave na razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019. V letu 2019 je bilo na javnem razpisu razpisanih skupaj 75.000 EUR proračunskih sredstev za obe področji (OŠ in SŠ) skupaj. Za projekt RSK OŠ in izbrano knjigo Miš založbe je bilo namenjenih 37.000 EUR za celoten projekt na področju OŠ.  Prijavljeno knjigo na javni razpis JR1–RSK OŠ in SŠ–2019 je na podlagi razpisnih kriterijev ocenila in izbrala strokovna komisija za literarne prireditve in razvijanje bralne kulture na JAK RS (predsednik Jaroslav Skrušny, članici Mateja Komel Snoj in Kristina Picco) z utemeljitvijo, dostopno na spletni strani JAK: https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/anotacije-izbranih-knjig/ Menimo, da je utemeljitev za izbor knjige zapisana dovolj natančno in strokovno. Na JAK deluje 8 različnih strokovnih komisij, člani in članice komisij so na predloge stroke in stanovskih društev izbrani in potrjeni s strani Sveta JAK, vsi pa so strokovnjaki na svojih področjih, v dotični komisiji tako sodelujejo vrhunski strokovnjaki s področja leposlovja, humanistike in mladinske književnosti. Na predstavitvi projekta Rastem s knjigo na Strokovni sredi v MKL – Pionirska, center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, v septembru 2019 v Ljubljani, z avtorico izbrane knjige, strokovnjaki, predstavnik

Mineva 130 let od rojstva Frana Albrehta

Kamnik.info, 18. november 2019 ― V nedeljo, 17. novembra 2019, je minilo 130 let od rojstva Frana Albrehta, po katerem ponosno nosi ime naša šola. Spomin nanj smo obeležili z ustvarjanjem učencev po njegovem navdihu in delu ter z dogodkom, na katerem smo ponosno razstavili likovne in literarne izdelke učencev. Tej “otroški” razstavi pa smo ob bok postavili tudi razstavo, ...

18. novembra 2001 je v Ljubljani umrla Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka

Kamra.si, 18. november 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. novembra 2001 je v Ljubljani umrla Ela Peroci, slovenska pedagoginja, pisateljica in novinarka. Rodila se je 11. februarja 1922 v Rogaški Slatini.  Osnovno šolo je obiskovala v Rogatcu, Šentvidu pri Grobelnem in Šmarju pri Jelšah. Njen svet otroštva je bil svet brez pravljic, zaradi pomanjkanja denarja knjig ni imela, njena prva knjiga je bilo šolsko berilo.Šolanje je nadaljevala na meščanski šoli in gimnaziji v Celju in Kočevju. Bila je nadarjena risarka in glasbenica, igrala je violino in pela v pevskem zboru na učiteljišču. Konec vojne je dočakala v taborišču, po vojni pa je ob delu študirala pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani.Najprej se je zaposlila kot učiteljica in poučevala v osnovnih šolah po raznih krajih Slovenije. Kot novinarka je od leta 1948 delovala pri mladinskih revijah Pionir in Ciciban, kjer je vzbudila pozornost s svojimi zapisi, pozneje pa v uredništvu Mladega sveta. Nazadnje pa je bila zaposlena v uredništvu mladinskih in izobraževalnih oddaj na Radiu Slovenija.Poročila se je in rodila dve hčeri, ki sta bili prvi poslušalki njenih pravljic.

HIŠINA LUTKOVNA AKADEMIJA IN LUTKOVNI SEMINAR

Hiša otrok in umetnosti, 18. november 2019 ― V Hiši letos potekata dva lutkovna seminarja – za mlade do 30. leta bo čez celo leto potekala lutkovna akademija, kjer bodo udeleženci dobili temeljno znanje o lutkah, režiji, dramaturgiji in izdelavi, ter seminar za učitelje_ice, vzgojitelje_ice in mentorje_ice lutkovnih krožkov. Na akademiji so še prosta mesta, seminar pa je že skoraj poln, zato se […]
Iz naših zbirk – Velika beseda (Večer v čitavnici), režiser Mirko Mahnič

Iz naših zbirk – Velika beseda (Večer v čitavnici), režiser Mirko Mahnič

SLOGI, 18. november 2019 ― Predstavljamo vam zbirke SLOGI – Gledališkega muzeja. Decembra 2019 objavljamo fotografijo Velike besede (Večera v čitavnici) (Miroslav Vilhar in Mirko Mahnič, režiser Mirko Mahnič, Mestno gledališče ljubljansko, premiera 26. novembra 1953). Mirko Mahnič (1919–2018), lektor, dramaturg, gledališki režiser, predavatelj in publicist, je za oder dramatiziral in priredil več iger, med njimi tudi Večer v čitavnici. […] The post Iz naših zbirk – Velika beseda (Večer v čitavnici), režiser Mirko Mahnič appeared first on SLOGI.
Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

Nenehno vzpostavljanje človeške spodobnosti

ARS Ars humana, 18. november 2019 ― 150 let delovanja Rdečega križa na Slovenskem od začetkov do danes V več kot 150-letni zgodovini Rdečega križa na Slovenskem, piše dr. Darja Kerec, se je kar nekajkrat zgodilo, da je bil njegov ugled “okrnjen zaradi osebnih peripetij, politične usmerjenosti in očitkov o nejasnem financiranju. To se je dogajalo v letih pred prvo svetovno vojno, v obdobju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije, med okupacijo in tudi po osamosvojitvi. Pri nas deluje kar nekaj humanitarnih društev, a le Rdeči križ Slovenije deluje najdlje.”  dr. Darja Kerec foto: osebni arhiv Ob izidu znanstvene monografije Človek – naša prva skrb, zgodovina Rdečega križa na Slovenskem govorimo o delovanju organizacije, ki nas spremlja že od polovice 19. stoletja – v dobrem in slabem. Mednarodni odbor Rdečega križa je največja humanitarna organizacija za pomoč v miru in vojni prizadetemu in ogroženemu prebivalstvu. Njen sedež je vse od ustanovitve leta 1863 v Ženevi. V Sloveniji segajo zametki društvene dobrodelnosti kot temelj ciljev in delovanja Rdečega križa na Slovenskem v davno leto 1859.
Nova frekvenca: Miha Renčelj

Nova frekvenca: Miha Renčelj

SIGIC - Novice, 18. november 2019 ― Tudi v tretji sezoni cikla večerov Nova frekvenca gosti avtorje najvidnejših jazzovskih izdaj preteklega leta in se skupaj z njimi podaja v razmišljanja o kulturi, umetnosti, glasbi, življenju, družbi ter svetu.

Dobro vzgojena mladina, srečna domovina: razstava ob 60. obletnici smrti fotografa in kronista Petra Nagliča

Kamra.si, 18. november 2019 ― Razstava je kronika življenja naših babic in dedkov, predstavlja pomembne dogodke, ki so zaznamovali obdobje prve polovice dvajsetega stoletja v krajih pod Homškim hribom. Prikazuje družabno življenje ter gospodarsko in kulturno ustvarjalnost naših prednikov, ki so nekoč živeli ob zeleni strugi Kamniške Bistrice. Zapisi so obogateni s fotografijami fotografa Petra Nagliča - ki je s smislom za dokumentiranje zanimive dogodke obeležil skozi fotografski objektiv in jih s tem iztrgal pozabi. Razstava bo na ogled od 11. do 30. novembra 2019. Vabljeni! org.: KD Jože Gostič Homec, Knjižnica Domžale
Zajec Jojo

Zajec Jojo

MMC Gledamo, 18. november 2019 ― Taika Waititi v satirično-sentimentalni komediji izpostavi nekaj, česar si resne zgodovinske drame ne morejo privoščiti: da je bil nacizem kljub svojim strašnim, daljnosežnim posledicam tudi posmeha vredna, absurdna ideologija. Smeh je lahko gesta upora.
Pozitiven politični naboj

Pozitiven politični naboj

Airbeletrina, 18. november 2019 ― Martin Justin piše o knjigi, ki je zbudila veliko zanimanja - memoarju Edwarda Snowdna z naslovom Permanent Record. z njo mu do neke mere ponovno uspe oživiti občutje nujnosti, ki pritiče velikim političnim problemom – tistim, o katerih piše, pa tudi drugim –, in duh upornosti, s katerim se jih moramo lotiti, meni recenzent.
HERMAN GVARDJANČIČ: FORDLANDIA

HERMAN GVARDJANČIČ: FORDLANDIA

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 18. november 2019 ― Kot je zapisala v katalogu kustosinja Saša Bučan:»…se Herman Gvardjančič v svojem zadnjem ciklu nasloni na Fordlandio, ki pa je ne presprašuje kot zgodovinsko dejstvo, ampak bolj kot utopijo, katere iskalec je morda do neke mere tudi sam v želji po nečem svetlejšem, dobrem, idealnem, čeravno se skozi svojo likovno izpoved v vseh obdobjih sooča s temino človeštva, v kateri ni prostora za vdore svetlobe, svetom, ki je bolj ali manj oropan čustev in, kot sam zase pove, v svetlobo življenja nikoli ni prav zares verjel. Naslov razstave pa nas opominja na Gvardjančičevo drugo strast in pomočnika, ki poleg podajanja svojih notranjih svetov skozi linijski zapis vzporedno ustvarja globine njegovega dela, glasbo. Da bi lažje uvideli emocionalnost in senzibilnost umetnika pred nami, je zagotovo glasba svetovnega ustvarjalca islandskega rodu, Johanna Johannssona vodilo zadnjih del, ki eruptivno prihajajo v svetlobo z izjemno reduciranimi sredstvi − risbo z ogljem, v katero se ponekod pomeša posamična barva, najpogosteje odtenki rumene in vijolične…« V okviru slovenskega prostora je Gvardjančičevo delo, njegov celoten opus, izjemnega pomena, saj gre za slikarja, ki ob številnih novitetah, ki se dogajajo na polju umetnosti, od samega začetka sledi svoji ideji, ki jo razvija še dandanes. In tako kot v samem začetku je in ostaja v svojem izrazu umetnik tenkočutnega zaznavanja, s čimer posega v univerzalni jezik umetnosti, ki pa odzvanja le v ušesih tistih, ki zmorejo enako mero tenkočutnosti. Herman Gvardjančič (1943) se je rodil v Gorenji vasi pri Retečah, kjer živi in ustvarja še danes. Obiskoval je Šolo za umetno obrt v Ljubljani ter med leti 1964 – 1968 študiral na Pedagoški akademiji, kjer so ga poučevali profesorji Zoran Didek, Milovan Kranjc in France Uršič. Istočasno je na Akademiji za likovno umetnost študiral slikarstvo( med drugimi Maksim Sedej, Marij Pregelj), specialko za slikarstvo pa je zaključil leta 1971 pri profesorju Zoranu Didku. Po študiju je potoval po raznih

Sara Krnc se predstavi

Kamra.si, 18. november 2019 ― Dan knjižnice Šentrupert Mlada pesnica in pisateljica iz Šentruperta SARA KRNC se predstavi20. NOVEMBER 2019 KRAJEVNA KNJIŽNICA ŠENTRUPERT OB 19:00Sara študira zdravstveno nego. V prostem času bere knjige in gleda filme, obožuje spontane stvari. Je animatorka, ki poje v cerkvenem pevskem zboru. Za svoje pesmi in zgodbe je prejela že mnoge nagrade. Pogovor bo usmerjala Simona Lužar. Prireditev sofinancira občina Šentrupert

Dan knjižnice Šentrupert

Kamra.si, 18. november 2019 ― PROGRAM BREZPLAČEN VPIS ZA NOVE ČLANE 20. 11. 2019 8.20 - 11.00 bibliopedagoške urice (predstavitev knjižnice) 11.55 - 12.40 pot knjige od nakupa do bralca 16.00 - 16.30 beremo s Tačkami pomagačkami 16.30 - 17.00 beremo s Tačkami pomagačkami 16.30 - 19.00 zbiranje slik in razglednic o Šentrupertu 17.00 - 17:10 predstavitev Tačk pomagačk 17:15 - 18.00 ura pravljic v angleškem jeziku 18.00 - 19.00 kako nastane knjiga, Založba Zala 19.00 - 20.00 Literarni večer z domačinko Saro Krnc

18. november 1966 – v celjskem mestnem parku so slovesno predali namenu novo umetno drsališče

Kamra.si, 18. november 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...18. november 1966 –  celjskem mestnem parku so slovesno predali namenu novo umetno drsališče Zaradi milih zim v šestdesetih letih prejšnjega stoletja ali »nezim«, kot so jih poimenovali takratni akterji zimskih športov, ni bilo mogoče normalno trenirati brez ustreznih objektov. Zato se je v drsalnih krogih že zelo zgodaj začelo razmišljati o izgradnji umetnega drsališča. Začetek izgradnje se šteje 30. januar 1963, ko je občinsko politično vodstvo sprejelo pobudo in se s Cinkarno dogovorilo o izgradnji »ledarne« v mestnem parku. Cinkarna je led potrebovala za lastno proizvodnjo, občina pa je zgradila drsalno ploščo in ustrezne spremljajoče objekte. Gradnja je potekala tri leta. Objekt so odprli 18. novembra 1966.Celje je tako dobilo tretje umetno drsališče v Sloveniji. Ob objektu so postavili še tri teniška igrišča. Betonsko ploščo drsališča so poleti uporabili za vadbo kotalkarjev ter za kulturne in športne prireditve. V nadaljevanju so zgradili še tribuno in gostinski objekt. Večji gradbeni in finančni podvig je zahtevalo pokritje ledene ploskve, kar so izvedli do začetka drsalne sezone 1973/74. V tem letu so dokončali tudi hladilni stolp, ki je nadomestil neustrezno črpališče vode iz Savinje. Izgradnjo drsališča sta v prvi fazi finančno podprli Cinkarna Celje in Občina Celje, kasneje pa še mnoga druga celjska podjetja. Za izgradnjo tribune je znatna sredstva prispevalo podjetje Aero Celje. Prav tako je Aero v letu 1967 z donacijo podprlo nakup bronastega kipa »Kotalkarice«, delo akademskega kiparja Vladimira Stovička. V avli objekta stoji še danes. Več https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/od-leta-1945-v-skupni-drzavi-jugoslaviji-do-osamosvojitve-slovenije-1991.html
"Knjižnice so kot Pepelka"

"Knjižnice so kot Pepelka"

MMC Knjige, 18. november 2019 ― V okviru tedna splošnih knjižnic se bo do petka zvrstila vrsta dogodkov, vrhunec praznovanja pa bo v sredo, ko je dan slovenskih splošnih knjižnic. Na osrednjem dogodku bodo v Mariboru podelili nagrade za najboljše projekte v knjižnicah.
Cerknica 1971/72 – 5. c razred

Cerknica 1971/72 – 5. c razred

Stare slike (Cerknica), 18. november 2019 ― Številčno zelo močan razred 5.c je vodil razrednik Vinko Toni. Razred je sestavljalo 18 deklet in 17 fantov, kar skupaj pomeni kar 35 učencev. Kdo se ne spomni likovnega pouka in učitelja Konrada Kneza. Pri njem smo ustvarjali, risali, vizirali in zopet risali. Končane izdelke je ocenjeval sedeč za svojim katedrom. Ko mu je poklicani učenec dostavil […]
Kanadska pisateljica Margaret Atwood praznuje 80 let

Kanadska pisateljica Margaret Atwood praznuje 80 let

Misli, 18. november 2019 ― Kanadska pisateljica, pesnica, esejistka in literarna kritičarka Margaret Atwood danes praznuje 80 let. Nedavno je pisateljica za roman The Testaments, nadaljevanje njenega slovitega dela Deklina zgodba, z britansko avtorico Bernardine Evaristo prejela britansko literarno nagrado booker, znana pa je tudi kot zaprisežena okoljska aktivistka.
Orgelska glasba Charlesa Tournemirja, Louisa Jamesa Alfreda Lefébure-Welya in Gastona Litaizeja

Orgelska glasba Charlesa Tournemirja, Louisa Jamesa Alfreda Lefébure-Welya in Gastona Litaizeja

ARS Obiski kraljice, 18. november 2019 ― Letos mineva 110 let od rojstva Gastona Litaizeja, 80 let od smrti Charlesa Tournemirja in 150 let od smrti Louisa Jamesa Alfreda Lefébura Wélya. Charles Tournemire, Louis James Alfred Lefébure-Wely in Gaston Litaize bodo tokratni orgelski skladatelji. Poleg francoske narodnosti jih družijo tudi obletnice. Letos namreč mineva 110 let od rojstva Gastona Litaizeja, 80 let od smrti Charlesa Tournemirja in 150 let od smrti Louisa Jamesa Alfreda Lefébura Wélya. Bolj kot obletnice pa jih seveda povezujejo orgle, instrument, ki so ga vsi trije dobro obvladali in zanj ustvarjali.
še novic