Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 23. februar ― Pregledna razstava Aleksandre Vajd Od znotraj dol in od zgoraj predstavlja več kot dvajset let dela mednarodno priznane v Pragi živeče slovenske umetnice, ene najpomembnejših ustvarjalk na področju sodobne fotografije. Razstava se osredotoča na fotografski medij kot tak in sledi vidiku njegovega razvoja in spreminjanja s časom, še zlasti od srede devetdesetih let preteklega stoletja do danes. Poleg orisa tega, kako se je medij spreminjal v obdobju, odkar je v njem začela delati Aleksandra Vajd, in njenih pristopov k njegovi rabi, razstava poudarja tudi umetničino prakso vračanja nazaj k izvornim trenutkom njegovega nastanka, k njegovim ontološkim začetkom in k današnji arheologiji fotografskega medija. S tem pristopom se umetnica osredotoča na njegove bistvene komponente, ostaline in esenco materije, ki ohranja potencial za preoblikovanje in generiranje v nekaj novega, na kar se nanaša tudi naslov razstave. Dodaten aspekt umetničinega dela predstavljajo občasna sodelovanja v dialogu z umetnicami in umetniki, ki primarno uporabljajo druge medije in preko tega potiskajo fotografijo onkraj njenih meja, s čimer uvajajo nove, hibridne ali združene artefakte. Na razstavi se tako v skupnih projektih in v dialogu kot metodi umetniške prakse predstavljajo še Hynek Alt, Jimena Mendoza in Anetta Mona Chişa, ki je celotno razstavo postavila tudi v oblikovni kontekst. Nenazadnje razstava izpostavlja tudi umetničino vpetost v pedagoški proces in s tem razstavni prostor spreminja v vključujoč in povezovalen element, oblikovno zasnovan v pričakovanju novih vsebin, ki bodo prostor dopolnile in ga pognale v gibanje. Razstava Od znotraj dol in od zgoraj se začne s serijo konceptualnih fotografij, na katerih je umetničin oče in ki je nastala kmalu po njegovi smrti in zaradi nje. Gre za izpeljavo postavitve v Mali galeriji v Ljubljani, ki jo je Moderna galerija v sodelovanju z umetnico organizirala leta 2004. Tovrstno prepletenost ustvarjalne prakse z zasebnim življenjem, ki temelji na

SEM, 23. februar ― Ministrstvo za kulturo je v mesecu februarju na predlog SEM / Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo dve novi nosilki, ki sta bili evidentirani ob v registru že vpisanih enotah, ter dve novi enoti – Sokolarstvo in sokolarjenje in Tradicionalno vabljenje na poroko v Prekmurju. Ob enoti Izdelovanje papirnatih rož je bila evidentirana že 21. nosilka te enote – Matejka Javornik. Matejka Javornik se z izdelavo cvetja iz krep papirja ukvarja od leta 2008. Njeno znanje izdelovanja papirnatega cvetja izhaja predvsem iz tuje literature, ki jo je natančno preučevala, iz opazovanja naravnih vzorcev in oblik cvetja ter iz ustvarjanja lastnih načrtov in tehnik za njihovo izdelavo. Pri svojem delu združuje tradicionalna znanja s sodobnimi inovativnimi rokodelskimi tehnikami. Svoje znanje izdelovanja papirnatih rož prenaša na zainteresirane na individualnih in skupinskih ustvarjalnih delavnicah tako v domači delavnici kot drugje. Izdelke predstavlja na razstavah in različnih publikacijah. Kot redna avtorica člankov v reviji Unikat je med leti 2012 in 2023  sodelovala s številnimi prispevki. Leta 2020 je izdala tudi priročnik o izdelovanju cvetja iz krep papirja. Za svoje izdelke je Matejka Javornik leta 2009 prejela certifikat Art&Craft, ki ga podeljuje Obrtna zbornica Slovenije. Ob enoti Tradicionalno lončarstvo je bila vpisana nosilka Andreja Stankovič. Pod to enoto je trenutno evidentiranih 8 nosilcev. Andreja Stankovič se je z lončarstvom začela ukvarjati leta 1989. Z možem sta sama izdelala prvo električno vreteno. Ne izhaja iz lončarske družine, toda njena prababica je izvirala iz Dolenje vasi, v kateri je bila lončarska dejavnost prisotna skoraj pri vsaki hiši. Znanje je pridobivala pri več lončarjih na Dolenjskem, še zlasti pri pokojnem lončarju Jožetu Pungerčarju iz Gruče pri Šentjerneju ter Francu Škodi in njegovem očetu iz Prekope pri Šentjerneju. Poleg izdelkov, narejenih s tradicionalnimi tehnikami (skled