SEM, 19. avgust 2025 ― Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja/Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine je Ministrstvo za kulturo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo že 134. enoto z imenom Žganjekuha. Žganjekuha je proces pridobivanja naravnega žganja z vrenjem in destilacijo različnih sort sadja ali grozdnih tropin, gozdnih sadežev, zelišč idr. Dejavnost je znana po vsej Sloveniji, razlikuje se po lokalnih sestavinah in recepturah. Za kuho je potrebna namenska oprema, najpomembnejši je kotel. Ob enoti je bilo identificiranih več nosilcev, ki se v Registru ne bodo evidentirali.  Pobudi za vpis žganjekuhe v Register sta na Koordinatorja naslovila Matjaž Pikl in Nastja Ivanuša kot predstavnica Društva ljubiteljev domače žganjekuhe.  V Register je trenutno vpisanih 134 enot in 401 nosilec nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis v Register je 15. september 2025.   

SEM, 19. avgust 2025 ― Na predlog Slovenskega etnografskega muzeja/Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine je Ministrstvo za kulturo v Register nesnovne kulturne dediščine vpisalo že 134. enoto z imenom Žganjekuha. Žganjekuha je proces pridobivanja naravnega žganja z vrenjem in destilacijo različnih sort sadja ali grozdnih tropin, gozdnih sadežev, zelišč idr. Dejavnost je znana po vsej Sloveniji, razlikuje se po lokalnih sestavinah in recepturah. Za kuho je potrebna namenska oprema, najpomembnejši je kotel. Ob enoti je bilo identificiranih več nosilcev, ki se v Registru ne bodo evidentirali.  Pobudi za vpis žganjekuhe v Register sta na Koordinatorja naslovila Matjaž Pikl in Nastja Ivanuša kot predstavnica Društva ljubiteljev domače žganjekuhe.  V Register je trenutno vpisanih 134 enot in 401 nosilec nesnovne kulturne dediščine. Naslednji rok za oddajo pobud za vpis v Register je 15. september 2025.   

SEM, 19. avgust 2025 ― Ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko je za direktorja Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) za obdobje pet let, od 15. septembra 2025 do vključno 14. septembra 2030, imenovala dosedanjega vršilca dolžnosti direktorja Blaža Verbiča, muzejskega svetovalca z dvajsetletnimi izkušnjami na muzejskem področju. Pismo novega direktorja SEM Blaža Verbiča: Spoštovani, s spoštovanjem in skrbnostjo sprejemam imenovanje na mesto direktorja Slovenskega etnografskega muzeja. Mandat bom za obdobje naslednjih pet let uradno prevzel 15. septembra 2025. Dr. Asti Vrečko, ministrici za kulturo Republike Slovenije, se za izkazano zaupanje in imenovanje iskreno zahvaljujem. Slovenski etnografski muzej je ena od osrednjih etnoloških inštitucij v Sloveniji in eden vodilnih etnografskih muzejev v regiji z izjemnimi zbirkami. Je državna institucija z izjemno dediščino in pomembno vlogo v slovenski kulturi. Verjamem, da na teh trdnih temeljih lahko zgradimo še bolj sodoben, dinamičen in relevanten muzej.  Veselim se prihodnjih izzivov, ki se jih bom loteval z izjemno ekipo sodelavcev Slovenskega etnografskega muzeja, s sodelovanjem s strokovno in širšo javnostjo ter mednarodnimi partnerji.  Blaž Verbič  

Airbeletrina, 19. avgust 2025 ― Ko sem prejela sporočilo, da mi Tanja, čudovita knjigogramerka, ki stoji za profilom @knjiznimacek, predaja štafeto branja, sem najprej pomislila, da so to kar veliki čevlji, v katere stopam. Tanja je ena tistih duš na knjigogramu, ki ne izstopa le po okusno izbranih knjigah, temveč tudi po srčnosti, iskrenosti in toplini, ki jo nosi v vsaki svoji objavi. Zame je ena najljubših knjigogramerk, tistih, ki ne delijo le knjig, ampak tudi občutke, navdih in prostor za pogovor. Zato je ta štafeta zame čast. In seveda izziv, ki ga z veseljem sprejmem. Če imam slab dan, berem. Če imam dober dan, berem. Če imam preveč opravkov, še vedno berem (prokrastinacija z vonjem po knjigah je pač višja oblika umetnosti). Fantazija, Klara in boj proti predalčkom Nekateri si vsak dan vzamejo čas za telovadbo. Drugi za meditacijo. Jaz pa berem. Vsak dan. Pa ne zato, ker nimam drugih interesov, temveč zato, ker sem ena tistih ljudi, ki že od otroštva verjame, da so zgodbe najboljši del resničnosti. V mojem primeru se je vse začelo zgodaj. Ko sem bila še v osnovni šoli in so se drugi igrali z Barbikami ali se skrivali po grmovju, sem jaz že grizla črke in požirala strani. Za mojo ljubezen do branja je kriv, v najboljšem pomenu, moj oče. Bil je tihi, stalni bralec. Nikoli me ni silil, naj berem, saj je sam bral. Vedno je imel knjigo pri roki, pa naj je šlo za zgodovinske romane ali le kakšno revijo, in očitno sem to navado podedovala. Zato hvala, ati. In tako sem postala to, kar sem danes: bralka. Vsega. Knjige so moja sprostitev, moj »me time«. Če imam slab dan, berem. Če imam dober dan, berem. Če imam preveč opravkov, še vedno berem (prokrastinacija z vonjem po knjigah je pač višja oblika umetnosti). Običajno rečem, da berem vse žanre fantazije, in to je res, romantično, grozljivo, epsko, paranormalno, urbano, temačno, klasično ali čisto odbito. Če obstaja vmesni podžanr, sem ga verjetno že brala. Moja branja niso omejena na določeno zvrst. Berem ro