Airbeletrina,
18. maj 2010
― Prebudil sem se, ko je na vrata kupeja potrkal sprevodnik. Da mu naj pokažem karto. Da moram prestopiti v Zidanem Mostu. Če sem slišal? Ja, sem zagodrnjal, ja. Mukoma sem se dvignil. Zleknjen sem bil čez tri sedeže, v kupeju sem bil zaenkrat še sam, bolel me je hrbet, imel sem trd vrat. V sanje so se mi trdovratno vrivali zvoki vozečega vlaka, glasovi s hodnika in najave s peronov; kot da to ne bi bilo dovolj, mi je na želodcu obležal občutek dolžnosti, vztrajna preganjavica. Pa eden od romanov, nominiranih za kresnika.