Novice

aktualno

Stara šara ?!

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 21. februar 2013 ― Problem dolgoročne hrambe na sodobnih nosilcih informacij Slovenski arhivi smo se v preteklosti ukvarjali predvsem z zgodbami preteklosti, kar je po eni strani zelo razumljivo, a je po drugi to hkrati sprožilo stereotip o arhivih kot prostorih preteklosti, minulih mrtvih črk na »deponijah« papirja in materialov, ki iščejo izključno vrednost zgolj v kontekstu dediščine. Dejavnost, […]
Lestvica: Deset najlepše oblečenih

Lestvica: Deset najlepše oblečenih

Airbeletrina, 21. februar 2013 ― Uredništvo AirBeletrine priznava, da je februar letos premagal januar. Najverjetneje si lahko nadene lento za najbolj ogaben mesec leta 2013. Zato smo razmišljali, da bi vam ponovno ponudili v branje kaj nesrečnega, kaj, ob čemer bi se lahko počutili bolje. Kajti – kot je dejal Feliks Krull, junak Thomasa Manna, ki se je znašel na sedmem mestu današnje lestvice: »Najbolj upanja poln življenjski položaj je tisti, v katerem nam gre tako slabo, da nam slabše ne bi moglo iti.« Ampak ker AirBeletrino sestavlja veselo uredništvo, smo se odločili, da vam podarimo nekaj, kar življenje slehernika lahko izkoplje iz temnega zimskega brezna. Modo in stil. Pomislite: vse okoli vas se ruši in podira, živite v večni temi in nato … pride teden mode. In vaše življenje dobi smisel, kajne? Štiričlansko uredništvo je s pomočjo enega zunanjega člana (hvala, Nace!) nabiralo junake in citate, se zakopalo v knjige ter napenjalo možgane. Na koncu je nastal dolg seznam, mi pa smo glasovali v skladu z najvišjimi demokratičnimi standardi. Da je demokracija najboljši možen sistem vseh sistemov, je dokazalo tudi naše glasovanje, ki je določilo, da je bil Uroš Zupan na podelitvi Prešernovih nagrad bolje oblečen kot Ana Karenina na svojem prvem plesu z Vronskim. Jasno, saj Ana ni kupila obleke v Trstu. Da bi pred vami, dragi bralci, vse stilske ikone lahko zažarele v polnem sijaju, boste lestvico dobili v dveh delih. Tokrat dame lahko vzdihujete ob moških ikonah stila, gospodje pa se od njih česa naučite. Prihodnjič se boste nad ženskami iz literature naslajali gospodje, vaše dame pa bodo ob tem ljubosumno šobile ustnice. Ne pozabite: pomlad prihaja.

Postmodernizem modernizma

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 20. februar 2013 ― Normal 0 21 false false false SL ZH-TW X-NONE Sanford Schwartz v eseju Postmodernizem modernizma, enem temeljnih prispevkov na to temo, izpostavlja, da »obstoječa delitev na moderno in postmoderno ni nič drugega kot "razpolovljeni modernizem" in to, kar imamo za postmoderno, je zgolj pozabljena plat modernizma (Schwartz [1998], 16*). Obenem pa Schwartz upravičeno zavrača opustitev meja med obema pojmoma. Njegovo mnenje je namreč, da lahko njuno kompleksno razmerje razumemo kot nekaj produktivnega. Če nanju pogledamo z različnih zornih kotov, se pojma zdita naravnost nezdružljiva. Rešitev problema med drugim še dodatno zamegljuje obremenjeno razmerje med modernizmom v umetnosti in različnimi tehničnimi, družbenimi in teoretičnimi nosilci Zahodne moderne. Medtem ko tisti, ki se osredotočajo na literaturo, modernizem dojemajo kot kulturno tvorbo, ki nasprotuje analitično-referenčnim modelom dominantnega Zahodnega racionalizma, drugi raziskovalci, posebno znotraj družbenih ved, pa tudi mnogi zgodovinarji in filozofi, s konceptom »modernizem« označujejo natančno te velike pripovedi in družbene modele. V teh krogih teoretične poskuse razgaljanja tovrstnih pripovedi in modelov – ki so jih v literarni vedi in v nekaterih drugih vejah humanistike prej imenovali za poststrukturalistične – imenujejo za »postmodernistične« in zanje veljajo za moteče [disruptive] na podoben način kot modernizem v umetnosti v odnosu do družbene moderne. Kot da to še ni dovolj, tudi literarna veda, ki je »postmodernizem« prvotno uporabljala kot estetsko kategorijo, termin vse bolj odpira za prej omenjene pomen
Bog ni mrtev, le prikupno zmeden

Bog ni mrtev, le prikupno zmeden

Airbeletrina, 20. februar 2013 ― Preden sem se lotil branja novega romana Alana Lightmana, ki nosi naslov gospod b, sem na spletu preletel nekaj recenzij in ob tem večkrat napeto vdihnil in izdihnil. Bil sem živčen: knjiga, ki ima dvakrat več strani kot Lightmanove Einsteinove sanje, je resno pretila z dolgočasnostjo. Te me je naučil prav omenjeni bestseller, za katerega mi ni jasno, kako je to postal. Očitno se vse prehitro zgodi, da se znanstveniki, ki se lotijo pisanja literarnega dela, znajdejo na »sirastem« terenu. Ta pa se pojavi v trenutku, ko bralca vsebina ne nagovarja glasneje od vsiljivega naslajanja pisatelja nad samim sabo. In zdi se, da je pri Lightmanu ta meja nevarno tenka. Kot bi se pretirano trudil iskati svetove, ki so kar najdlje od matematičnih enačb in toge hladnosti znanstvene metode. Nadomesti jih z opisi čudovitih škrlatnih sončnih zahodov in uporabo drugih skrajno oguljenih romantičnih metafor. A gospod b na srečo ni v celoti ponovil vaje v slogu.

Iceage: You're Nothing

MMC Poslušamo, 19. februar 2013 ― Album New Brigade skupine Iceage sem po dveh slišanih pesmih odložil - točneje: načrtno preskočil. Brez namena, da se skupini posvetim, in brez želje, da z besedilom ovekovečim njegov obstoj.
Taufer in jaz (ob 80. rojstnem dnevu Vena Tauferja)

Taufer in jaz (ob 80. rojstnem dnevu Vena Tauferja)

Airbeletrina, 19. februar 2013 ― V svojem prvem stiku s poezijo Vena Tauferja tako razlikujem dva momenta: vtis, ki ga je name najprej naredila zbirka, je bil nekakšen val navdušenja, ki bi ga najbolje koncipiral stavek »To je to!«, čemur je, logično, sledilo nič kaj navdušeno spoznanje, da če je »to res to«, potem dlje (in bolje) od tega niti ni več mogoče iti. Ko sem se po vseh teh verzih in vrtoglavem igračkanju z besedami torej malček streznil, me je kakor Taufer z jasnega prešinilo neprijetno dejstvo, da se je moj manevrski prostor s tem, ko sem ga tako nepremišljeno povabil na svojo knjižno polico, dramatično zožil.

FOLK UNION: VABERŠKI FANTJE IZ KOVAČE VASI NA POHORJU

Glasbena matica, 18. februar 2013 ― sreda, 27. februar 2013, 20.00 Ljubljana, Miklošičeva 1, Kavarna Union VABERŠKI FANTJE IZ KOVAČE VASI delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Šmartno na Pohorju. Lani so praznovali 30 let organiziranega delovanja. Z glasovi, ki jim po domače pravijo naprej, na čres in … Continue reading →The post FOLK UNION: VABERŠKI FANTJE IZ KOVAČE VASI NA POHORJU appeared first on Glasbena Matica Ljubljana.
Moje nagrade: Zlata ptica

Moje nagrade: Zlata ptica

Airbeletrina, 18. februar 2013 ― Zazvonil je telefon. Sedel sem na kavču v dnevni sobi stanovanja Gorana Bertoka. On je bil drugi dobrotnik. Po tistem, ko sem štirinajst dni preživel v hiši z veličastnim razgledom na svoj najljubši del Ljubljane – na Prule, Trnovo, Mirje, center in Rožno dolino –, sem se, vsaj tako sem mislil takrat, začasno preselil v bolj oddaljen del mesta. Na Kodeljevo. Začasno na Kodeljevo. Tam je na desnem bregu Ljubljanice stal proletarski blok. In v proletarskem bloku je stanoval Goran Bertok.
Vsaka sedemnajstina šteje – posnetek turneje Tiho na CD-ju

Vsaka sedemnajstina šteje – posnetek turneje Tiho na CD-ju

Dan D, 17. februar 2013 ― 8. marec ne bo samo dan, ko bomo v Kinu Šiška še enkrat odigrali ‘Tiho’, ampak bo tudi dan, ko bomo predstavili nov, istoimenski album! Sedemnajst koncertov se je zgodilo v okviru turneje ‘Tiho’, ki bo mnogim poslušalcem ostala v drugačnem spominu, kot pa vsi naši dosedanji živi nastopi. In enega od teh koncertov smo […]
Kosovel in Zenit II, Kosovel in Martelanc

Kosovel in Zenit II, Kosovel in Martelanc

Zauberberg (Aljoša Harlamov), 17. februar 2013 ― Po objavi v čast obletnice avantgardistične reviji Zenit, ki sem ji pridal tudi zapis o Kosovelovem odnosu do nje, se mi je iz Trsta prijazno javil Ravel Kodrič, prevajalec in kosovelolog. Njegovo pismo v celoti, z nekaj minimalnimi posegi, objavljam spodaj: Dragi Aljoša! Posredujem par podatkov in navedkov, ki Vrečkovo kronologijo Srečkove nepovršinske seznanjenosti z Zenitom pomikajo v vsaj tri leta zgodnejše obdobje: Kosovelov najtesnejši, od njega leto dni mlajši tržaški prijatelj Vladimir Martelanc je že pred koncem leta 1921 (po VIII. številki Zenita) napisal in januarja naslednje leto v tržaškem Učiteljskem listu (z novim letom je vajeti glavnega urednika pri tem časopisu od Janka Samca prevzel nihče drug kot Srečkov brat Stano Kosovel!) objavil obsežno kulturološko in primerjalno študijo z naslovom Zenitizem. Navajam nekaj značilnejših odlomkov: Fotografija z razstave v Moderni galeriji Zenitizem je sinteza vsega modernega umetniškega gibanja vseh struj. V njem se zrcali v največji meri vse iskanje sedanjega človeštva, ki je zopet odsev prehodne dobe, v kateri živimo, velikanskega razpotja v človeški zgodovini, ogromnega preloma v človeški družbi: rapidno propadanje meščanske družbe, nahajajoče se v stadiju neprestanih, vedno večjih kriz, na drugi strani še nezavestno iskanje in nejasno hotenje, iztezanje rok, nevedočih, kaj bi zgrabile – velikanski kaos vsega našega družabnega [sic, op. R.K.] življenja in z njim vzporednega duševnega življenja, iskajočega novih vsebin in novih oblik. Ekspresionizem in futurizem postajata že preomejena za izraz vse vsebine naše dobe, ki znači v resnici »Umwertung aller Wete« (Nietzsche). (Vladimir Martelanc: Zenitizem, v: Učiteljski list, letnik III, št. 2 (10.01.1922), str. 11-13) Marca istega leta pa je v Delu, slovenskem glasilu Komunistične partije Italije, v  rubriki »Kultura« objavil že tudi kritično in idejno bolj priostreno oceno gibanja in revije pod naslov
še novic