Radio Študent, 19. december 2013 ― Evropska komisija je sprejela nove smernice na področju onesnaženosti zraka. S tem, ko se evropsko leto zraka bliža koncu, želijo z revizijo dosedanje ureditve povečati učinkovitost določb. Glavni namen sprememb je vzpostaviti sistem, ki bo zagotovil upoštevanje pravil s strani držav članic EU. V primeru kršitev evropskih pravil se tako ne bo samo odločalo o tem, ali je do kršitve prišlo ali ne, ampak bodo postavljeni roki, do katerih mora država članica sprejeti spremembe. Dejstvo, da bodo v primeru nesodelovanja članice prejele denarno kazen, komisija vidi kot učinkovito strategijo. Stroški onesnaženosti zraka se kažejo na različne načine, od direktnega vpliva na pridelke, ki po ocenah znaša 23 milijard evrov na leto, do posledic za človekovo zdravje. V trenutni situaciji poslabšano zdravstveno stanje Evropejcev članice EU stane skupno od 330 do 940 milijard na leto. V primeru uspešnosti smernic naj bi EU pridobila 3 milijarde evrov zaradi višje produktivnosti delavcev, nižjih strošk

Radio Študent, 19. december 2013 ― Protestniki blokirajo promet v Bruslju. Nestrinjanje s politikami Evropske unije, predvsem v kontekstu varčevalnih ukrepov, je združilo več kot 50 sindikatov ter drugih organizacij delavcev in kmetov. Z blokadami, ki vključujejo traktorje in kresove, želijo preprečiti dostop udeležencev vrha EU. Glavni fokus vrha je sicer ekonomska integracija, v sklopu katere Nemčija želi reforme in bolj centraliziran nadzor, Francija pa spremembam dosedanjih dogovorov nasprotuje. V Bruselj bo danes potovala tudi Alenka Bratušek, ki se bo udeležila razprave o nadaljnji gradnji bančne unije. Govora bo o dogovoru med evropskimi voditelji, ki bi v primeru potrditve pomenil velike spremembe v bančnem sektorju. Gre za centralizacijo celotnega sistema in ustanovitev 55-miljardnega fonda, v katerega bi vložila bančna industrija in naj bi pomagal pri preprečevanju kolateralne škode v primeru propadov bank. Italijansko ravnanje z migranti spet dviguje prah. Tokrat je zaskrbljenost izrazila Evropska komisija, k

Radio Študent, 19. december 2013 ― Posebni poročevalec OZN za vprašanje svobode izražanja Frank La Rue je nedavno opozoril Veliko Britanijo, da njen odziv na razkritje množičnega prisluškovanja s strani Edwarda Snowdena in novinarjev, ki razpolagajo z njegovimi informacijami, »škoduje ugledu britanske svobode izražanja in svobode raziskovalnega novinarstva.« Omenjeno mnenje seveda ni težko utemeljiti – britanski Guardian je bil samo v zadnjih nekaj mesecih prisiljen uničiti kopije tajnih dokumentov na svojih diskih, se zagovarjati pred parlamentarnim komitejem, partnerju njihovega novinarja Glenna Greenwalda pa so policisti zaplenili še osebni računalnik in prenosne diske . Britanski predsednik vlade je celo zagrozil, da bo sprejel »težje ukrepe«, v kolikor se Guardian ne bo pričel obnašati »družbeno odgovorno«. S tem je meril predvsem na tako imenovana »D sporočila«, s pomočjo katerih lahko britanska vlada medijem vnaprej prepove objavo določenih zaupnih dokumentov. Zaradi takšne prakse je bila Velika Britanija že večk