Trubarjeva hiša literature, 17. januar 2014 ― Trubarjeva hiša literature vabi mlade, še neuveljavljene pisce, da si na tipkovnicah razgibajo prste in spišejo karkoli od sledečega: recenzije knjig, ki so predstavljene na tiskovnih konferencah, ki se odvijajo v naših prostorih (npr. dela KUD Lema, založbe Litera, založbe Goga itn.), refleksije o dogodkih, intervjuje z našimi gosti, recenzije strokovnih del, ki so predmet debate na naših dogodkih (pokrivamo širok spekter razprav s področij literature, filozofije, sociologije, politologije, pedagogike ...), premisleke o temah, ki so na naših dogodkih izpostavljene in še marsikaj – dobrodošle so vse sveže ideje in mlada energija. Vsi zainteresirani lahko pišete na elektronska naslova: anja.radaljac@gmail.com ali trubarjeva@literarnahisa.si, kadarkoli vas je volja, vse do zaključka sezone, ki bo v juniju 2014! ]]>

Radio Študent, 17. januar 2014 ― Pozdravljeni v oddaji Kultivator, na dan, ko civilno – družbena gibanja ponovno opozarjajo na razširjenost sistemske korupcije v državi. Kot aktivni državljani se verjetno pogosto sprašujete, kako lahko prispevate k spremembi smeri, v katero je doslej plula v domoljubnih pesmih opevana očetnjava. Smer glede na zgodovino zadnjih dveh desetletij očitno ni prava, zato je s preteklim letom tudi prišlo do množičnega izražanja ljudskega nezadovoljstva. Ker pa so ulični protesti v zadnjega pol leta izgubili na pojavnosti in množičnosti udeležbe – o razlogih za takšen razvoj dogodkov se tokrat ne bomo spraševali – velja premisliti ostala orodja, ki so nam na voljo v želenem obračunu s stranpotmi slovenske tranzicije. Ena od takšnih orodij bi, kljub prevladujočemu vtisu o nedelovanju pravne države, znala biti kazenska ovadba, vložena proti odgovornim za oškodovanje družbenega premoženja oziroma vložena proti posameznikom, ki so zaradi malomarnega dela dopustili povzročeno škodo. Za takšno takti

Razpotja, 17. januar 2014 ― Mitja Jančar Čeprav se nam v 21. stoletju to zdi smešno, so bili kazenski procesi proti živalim v poznem srednjem in novem veku nekaj popolnoma običajnega. Zakonom ni bil podvržen samo človek, temveč tudi žival, pri čemer je ta imela tako dolžnosti kot pravice. Najpogosteje so živalim sodili v primeru, da so storile škodo družbi – kobilice so denimo uničile pridelek – ali ko so poškodovale in/ali povzročile smrt človeka. V prispevku se bom v glavnem osredotočil na slednje, saj je takšne primere obravnavalo sekularno sodišče, dočim se je z roji škodljivcev, glodavcev in podobno »golaznijo« ukvarjalo cerkveno sodstvo. V procesih proti živalim se nam kažeta spreminjajoča se mentaliteta takratnega človeka in dinamika družbe.

Razpotja, 17. januar 2014 ― Narava – »Kaj je v imenu?« Neapeljski komik Antonio De Curtis, znan pod umetniškim imenom Totò, je kljub množični priljubljenosti šele po smrti doživel priznanje svojega ustvarjalnega genija. V neprestani denarni stiski je bil namreč primoran sprejeti vsako vlogo, ki se mu je ponudila – tudi v najbolj cenenih filmih. Med režiserji je bil priljubljen, ker je znal oživeti še tako zanič scenarij. Njegov adut je bila improvizacija. Soigralci so ga iz istega razloga sovražili. Nikoli namreč niso vedeli, kdaj bo iztiril iz zapisanega dialoga in začel nizati najbolj nore asociacije. Kot mojster italijanskega jezika je žongliral z različnimi slogovnimi, zemljepisnimi in zgodovinskimi plastmi, ki tvorijo njegovo bogato besedišče, in z njihovim prepletanjem ustvarjal nepredvidljivo bizarne komične učinke.

Radio Študent, 17. januar 2014 ― Spletni literarni portal Airbeletrina je pred nekaj dnevi, natančneje v sredo, objavil članek z »udarnim« naslovom Ukinimo aktualno obliko univerzitetnega študija!, ki je pritegnil mojo pozornost. Prvič zato, ker Airbeletrina v zadnjem času še zdaleč ne posveča svojega internetnega prostora zgolj razpravam o literarni umetnosti, temveč se trudi posegati tudi v širše družbeno polje, in drugič zato, ker mi je bilo že po uvodnem odstavku jasno, da se bo stvar slabo končala. Vprašanje, ali ni že sama razprava o literarni umetnosti svojevrsten poseg v širše družbeno polje, bi rada prihranila za drugič. Tokratna razprava se osredotoča na vsebino članka, še posebej zato, ker ta izraža nekaj tako poenostavljenih sklepanj o izobraževanju in visokem šolstvu, da bi že v primeru, da bi šlo za obskurni blog kakšnega liberalca, komaj zamižala na eno oko. Izvorni članek je dostopen na: http://www.airbeletrina.si/clanek/ukinimo-aktualno-obliko-univerzitetnega-studija