Biblio terminologija, 31. januar 2014 ― Se vam je že zgodilo, da ste pomotoma nevede pomešali dve osebi oz. njuni imeni in s tem sprožili pomenljive posmehe ali celo zgražanje? Tak lapsus navadno pripisujemo raztresenosti, brezbrižnosti ali celo omalovaževanju te osebe, če pa gre za zamenjavo celega naroda ali države, je to že vprašanje širše razgledanosti in kulture. Slovencem se to redno dogaja že od vekomaj, od osamosvojitve naprej pa še nekoliko bolj. Slovenija in Slovaška, Slovenci in Slovaki smo večini (predvsem) zahodnjakov španska vas. Da ne bo pretežko in komedija zmešnjav prezapletena, Slavonije in Slavoncev tukaj raje sploh ne omenjam! Tega smo se že kar malo navadili in z malce trpkim nasmehom samo zamahnemo z roko "Oh, že spet . . . !", ko ob razglasitvi zmagovalcev navedejo napačno državo, dvignejo napačno zastavo ali zaigrajo napačno himno, ali pa turist na blogu navdušeno piše o počitnicah na Slovaškem, kjer mu je bila tako všeč Postojnska jama in ne more prehvaliti sončnega zahoda nad sečoveljskimi solinami . . . Pisemskih ovojnic, naslovljenih na Mr. xxx, Ljubljana, (Czecho)Slovakia, smo tudi že vajeni in nas ne vznemirjajo več. No, tako raztreseni (?) niso samo turisti in poslovni partnerji, tudi politikom kdaj uide in o tem z veseljem pišejo časopisi, npr. Washington Post in UStoday. Še bolj nerodno je seveda, če takšno "butne" šarmantni sosed . . . Nekomu iz večstomilijonske države, ki se razteza čez nekaj časovnih pasov, je najbrž res težko razločevati državici, ki merita čez pas le nekaj več, kot je oddaljena njegova služba, in bi oba naroda skupaj komaj napolnila eno od njihovih večjih mest. Pa še tako podobni imeni imata, nerazumljiva slovanska žlobudravščina je polna grozeče šumečih in sploh neizgovorljivih v melodično mavrico stkanih glasov, črkopis pa baročno okrašen s kljukicami in vejicami, da je še pismenemu človeku težko iskati po slovarju. Na srečo domorodci uspešno komunicirajo tudi v tujih jezikih! Tudi z zgodovino si je težko pomagati, oba naroda sta bila dolga stoletj