Biblio terminologija, 20. februar 2014 ― "If you talk to a man in a language he understands, that goes to his head.  If you talk to him in his own language, that goes to his heart."   Nelson Mandela Unesco, to je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo, je razglasila 21. februar za Mednarodni dan materinščine in na tak način še posebej poudarila izjemen pomen jezikovne in kulturne raznolikosti v družbi. Zamisel se je porodila v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Z Mednarodnim dnevom materinščine opozarja Unesco na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne različnosti posameznih področij v svetu ne glede na velikost jezikovnih skupin ter poudarja izjemen pomen spoštovanja do lastnega in tudi drugih jezikov. Jeziki so namreč najmočnejše orodje za ohranjanje in razvoj oprijemljive in neoprijemljive, tj. materialne in nematerialne, kulturne dediščine. Zato bodo vsa prizadevanja za vzpodbujanje in širjenje maternega jezika krepila jezikovno raznolikost in možnosti izobraževanja v različnih jezikih, istočasno pa seveda razvijala v ljudeh zavedanje jezikovne in kulturne tradicije lastnega naroda in tudi drugih po vsem svetu, kar naj bo navdih za solidarnost, temelječo na razumevanju, toleranci in dialogu. Skozi vsakoletne dejavnosti Unesca, posvečene materinščini, teče vsakič rdeča nit vsebinskih poudarkov, posvečenih posameznim vidikom uporabe jezika. Tokratni moto Mednarodnega dneva materinščine, ki ga praznujemo od leta 2000, to je Lokalni jeziki za globalno državljanstvo: Osredotočenost na znanost, združuje že dolgo prisoten poudarek na večjezičnem izobraževanju s spoznanjem, kako pomembno je znanje, ki se je v skupnostih kumuliralo skozi stoletja preživetja v odvisnosti od narave. "V nasprotju z razširjenim mnenjem so tudi lokalni jeziki sposobni povsem in v celoti prenašati najsodobnejša znanstvena spoznanja in znanja v matematiki, fiziki, tehniki in drugih panogah. Priznavanje teh jezikov