Radio Študent, 1. julij 2014 ― Če bi bili v Ameriki, bi danes obravnavana stripa dobila nalepko Parental Advisory. Na srečo ali pač, tam nismo. Pri nas ju raje umestimo v rubriko erotičnega stripa. Taktično izdana tik pred poletjem, da vas ne bo brezveze odnašalo h kakšnemu šundu med police doktor romanov. Sprehodili se bomo po straneh stripa Iztoka Sitarja, Čudaki ljubijo drugače in Marka Kocipra, Jazbec v deželi mrtvih. Jazbec, naša največja kuna, je stari znanec stripoljubcev. Širši publiki je bil predstavljen že v prilogi Polet časnika Delo, kjer je v tedenskih epizodah uprizarjal poezijo ali seksualno obarvane dogodivščine. Ti indikatorji ostajajo njegov podpis tudi v drugem delu trilogije. Prvi del, Jazbec in ostali svet, je bil izdan že pred petimi leti, 2009. leta. Upamo, da se tretjega dela nadejamo prej kot v petih letih. Iztok Sitar se prav tako v Čudaki ljubijo drugače drži svojega prepoznavnega stila. Risba s čopičem, ki zagotavlja debele, neenakomerne črte in razpotegnjene like z našobljenimi ustnicami

Radio Študent, 1. julij 2014 ― Izraelska vojska je odkrila trupla treh prebivalcev nezakonitega naselja Kfar Etzion, ležečega na okupiranem ozemlju, izginulih pred 18 dnevi. Od začetka iskalne operacije, imenovane Bratov varuh, je bilo aretiranih 400 ljudi, več tisoč palestinskih domov je bilo preiskanih, nekaj je bilo povsem uničenih. Le nekaj ur po odkritju je vojska z zračnimi napadi bombardirala 34 tarč v Gazi, sama zatrjuje, da kot povračilni ukrep izstreljenim raketam iz Gaze. Po izrednem srečanju izraelskega vrha, ki je sledil odkritju ubitih najstnikov, je namestnik zunanjega ministra Tzachi Hanegbi izjavil, navajamo: »Ne vem, koliko Hamasovih voditeljev bo preživelo noč«, konec navedka. Spomnimo, izraelska vlada za umore bremeni Hamas, navkljub obljubam, da bo postregla z dokazi, pa javnosti ti še niso bili predočeni. Dogovor o prekinitvi ognja med ukrajinskimi silami in proruskimi separatisti se je včeraj iztekel, le nekaj ur kasneje pa je predsednik države Petro Porošenko napovedal, navajamo: »Napadli in

Radio Študent, 1. julij 2014 ― Zadnji rob?   Ne boste verjeli, našli smo enega, in mislimo da je zadnji. Vsaj to sezono. Kot je rekel veliki pesnik: Nekoč poči in poletje se preneha. No, tudi mi končujemo letošnje robljenje, a poletje se je šele pričelo. Kako pa mislite robarit med poletjem, bi povprašala nadebudna poslušalka. Nič, po vztrajnem lezenju po robu je čas, da spoznamo tudi stranske aktivnosti, ploščadi, plošče, površine. mmmmmmmmm. V sklepnem delu oddajanj na robu se posvečamo takoimenovanim zdrsom z roba, ali zrobitev po domače. Tu je nekaj konceptov.   prvi klasični Prvi klasični je ne boste verjeli klasičen. Nekje v obljubljeni deželi so šihti in tudi šolani dizajnerji ga imajo. Tam si lahko privoščijo delo 8 x 45 dni na leto. Preostali čas pa lahko zabijejo na letovanju po bližnji Hrvaški, ali kot smo se navadili v globalnem svetu, za isti denar iti v Maroko, Indonezijo, Tibet, London, Jeruzalem ali podobne eksotične skrajnosti. Hotelski ček-in, najmanj 250 litrov prtljage, japonke, rentan avto, krem

Radio Študent, 1. julij 2014 ― Na zdravstveni poti   Na poti do zdravja, oziroma do izboljšanju le-tega, človek v različnih režimih različne stvari pričakuje. V družbi bogastva, blaginje, informacije in letečega keša, v kateri oseba misli, da bo vendarle poskrbljeno za najnujnejše, če nas že penalijo z davki; a glej ga kurca - režim nadnacionalnega kapitala brezkompromisno kuži že tako na pol gnilobno meso državnega javno-zdravstvenega sistema. Ej, Potemkin-ovo meso… Podpisani, kot tudi mnogo drugih nepodpisanih, se naprimer srečuje s takimi debilanami, kot je plačevanje prispevka za osnovno zavarovanje za prejšnje leto - v katerem zaradi bede in torej neplačevanja zavarovanja sploh nismo bili zavarovani. Hmm, plačevanje za dejansko dobro zdravje? No, pa da ne bo podpisani samo pljuval strupa, naj pljune še kako antropološko glede Zdravstvene poti, a ne?  Ta mala ulica se nahaja v centralnem delu Poljan, severno od zemljemerske ulice in vzporedno z zarnikovo, pol kilometra kratka ulica pa se vije v smeri od severa d

Radio Študent, 1. julij 2014 ― Druga polovica enajstke ali Sedmi tehnikov mix   Zamiksal je sedmi tehnik in na frekvenci so zadoneli močni glasovi ter govorili: »Nad svetom je zakraljeval naš Šum in njegov cros-fejd: delay-au bo na veke vekov.” Tedaj je štiriindvajset špikerjev, ki sedijo v Šumu na svojih prestolih pred majki, padlo na obraz in molilo Šumečega: »Zahvaljujemo se ti, Audialni Lord, Care Zvuka, vladar vsega razen tišine, ki si in si bil, da si segel po svoji veliki glasnostni moči in zaownal.   Službe in redakcije so pobesnele, a prišel je VOiP in trenutek, da se sodijo delavni, da dobijo plačilo tvoji služabniki špikerji, tehniki in opremljevalci in kateri zvočijo v tvojem imenu, mali in veliki, in da se suspendira tiste, ki blatijo frekvenco.« Tedaj se je odprlo Finančno svetišče, ki je dol v pisarni, in prikazala se je skrinja RŠ Honorarja. In nastali so bliski in glasovi, gromi in potres ter silovita toča. odpoved: Anton Bonafrekvenca v-11, 27, 6, 14 / 89,3

Radio Študent, 1. julij 2014 ― Ob izrednem nogometnem stanju, ki v teh tednih obremenjuje Brazilce, verjetno le največjim fuzbalerskim fanatikom in morda nasprotnikom svetovnega nogometnega prvenstva med njimi, spomin uide v leto 1982. Takrat se je Brazilija, po odpovedi že izbrane Kolumbije, ki se je gostiteljstvu mundiala odpovedala zaradi gospodarskih razlogov, nenadoma znašla med kandidati za prizorišče svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986. S fuzbalom prežeta domača javnost je organizacijo dogodka močno podpirala in od njega veliko pričakovala, brazilska vlada pa se je, kljub temu, kandidaturi v zadnjih trenutkih odrekla. Scefrane nogometne žoge na improviziranih nogometnih igriščih širom mogočne Brazilije so obstale, bentil je eden najprepoznavnejših nogometašev tistega časa, Socrates, nogometna kronika se bolj kot razlogov za potezo brazilskih oblasti spominja velikega razočaranja. Četrt stoletja kasneje se zgodovina ni ponovila. Ko je Mednarodna nogometna zveza, z angleško kratico FIFA, februarja 2007 B

Radio Študent, 1. julij 2014 ― Ob izrednem nogometnem stanju, ki v teh tednih obremenjuje Brazilce, verjetno le največjim fuzbalerskim fanatikom in morda nasprotnikom svetovnega nogometnega prvenstva med njimi, spomin uide v leto 1982. Takrat se je Brazilija, po odpovedi že izbrane Kolumbije, ki se je gostiteljstvu mundiala odpovedala zaradi gospodarskih razlogov, nenadoma znašla med kandidati za prizorišče svetovnega nogometnega prvenstva leta 1986. S fuzbalom prežeta domača javnost je organizacijo dogodka močno podpirala in od njega veliko pričakovala, brazilska vlada pa se je, kljub temu, kandidaturi v zadnjih trenutkih odrekla. Scefrane nogometne žoge na improviziranih nogometnih igriščih širom mogočne Brazilije so obstale, bentil je eden najprepoznavnejših nogometašev tistega časa, Socrates, nogometna kronika se bolj kot razlogov za potezo brazilskih oblasti spominja velikega razočaranja. Četrt stoletja kasneje se zgodovina ni ponovila. Ko je Mednarodna nogometna zveza, z angleško kratico FIFA, februarja 2007 B