Radio Študent, 8. november 2014 ― Merge, 2014   V ekstremni hitrosti minevanja in do roba zapolnjenem času, ki ga živimo, se nemalokrat zgodi, da bistveno uide očem in drugim receptorskim organom. Vendar kvaliteta slej ko prej doseže naslovnike in bolje z zamudo, kot nikoli, popravljamo spregledano, ter se v inflaciji izdaj spogledujemo z že skoraj pol leta aktualnim, a usojeno prezrtim, Beauty & Ruin, albumom Boba Moulda. Ta ikona hardkora in jin ali jang – kakor vam je  ljubše – vplivnega pionirskega hardcore benda Hüsker Dü, o katerega neslavnem razpadu vemo vse, se je po odličnem albumu Silver Age izpred dveh let, soočil z ne-nepričakovano, a vendarle bolečo življenjsko izkušnjo - s smrtjo očeta. Po tem dogodku je vsa čustva in razmišljanja o tisti fazi svojega življenja zbral, zapisal, prelil v formo in ukalupil na svojem že enajstem samostojnem albumu, na še enem biseru v nizu, več kot trideset let dolge in aktivno prežete kariere. Refleksija na minevanje zna biti tudi naslovnica plate s katere zreta dva Moulda. Eden verižni kadilec iz nore mladosti v prelivajočem se kontrastu z drugim v zmerni starosti, ki je mogoče celo aluzija na pokojnega očeta. Pričujoča plata je delo maestra polnega izkušenj, ki nam že od nekdaj servira nadčasne albume, ki jih ne nehaš poslušati, ko enkrat vstaviš nosilce v predvajalnike. Tudi če pomisliš, da si se zvoka Hüsker Dü, Sugar in Bob Moulda že preobjedel, naveličal, da si slišal vse in te nov album ne bo prepričal, da te bo pustil ravnodušnega, te prevzame ta nostalgična prešernost riffov, ter melodičnost v distorziji kratkih in direktnih, nalezljivih komadih. Tudi Beauty & Ruin se ne odmika od preverjene formule. Če se je kdaj umaknil od svoje prepoznavne rockovske lirike podmazane z riffovskimi udari, je bilo to na začetku milenija, a izletov v elektronske vode, ki mu niso bili pisani na kožo, na srečo ni več prakticiral. Volk, vajen riffovskega renčanja, je bil takrat oblečen v ovčjo kožo. Beauty & Ruin je na videz za odtenek hladnokrvnejši

Radio Študent, 8. november 2014 ― Bob Mould, pionir hardkoraških prerij znova praši v maniri ...   V ekstremni hitrosti minevanja in do roba zapolnjenem času, ki ga živimo, se nemalokrat zgodi, da bistveno uide očem in drugim receptorskim organom. Vendar kvaliteta slej ko prej doseže naslovnike in bolje z zamudo, kot nikoli, popravljamo spregledano, ter se v inflaciji izdaj spogledujemo z že skoraj pol leta aktualnim, a usojeno prezrtim, Beauty & Ruin, albumom Boba Moulda. Ta ikona hardkora in jin ali jang – kakor vam je  ljubše – vplivnega pionirskega hardcore benda Hüsker Dü, o katerega neslavnem razpadu vemo vse, se je po odličnem albumu Silver Age izpred dveh let, soočil z ne-nepričakovano, a vendarle bolečo življenjsko izkušnjo - s smrtjo očeta. Po tem dogodku je vsa čustva in razmišljanja o tisti fazi svojega življenja zbral, zapisal, prelil v formo in ukalupil na svojem že enajstem samostojnem albumu, na še enem biseru v nizu, več kot trideset let dolge in aktivno prežete kariere. Refleksija na minevanje zna biti tudi naslovnica plate s katere zreta dva Moulda. Eden verižni kadilec iz nore mladosti v prelivajočem se kontrastu z drugim v zmerni starosti, ki je mogoče celo aluzija na pokojnega očeta. Pričujoča plata je delo maestra polnega izkušenj, ki nam že od nekdaj servira nadčasne albume, ki jih ne nehaš poslušati, ko enkrat vstaviš nosilce v predvajalnike. Tudi če pomisliš, da si se zvoka Hüsker Dü, Sugar in Bob Moulda že preobjedel, naveličal, da si slišal vse in te nov album ne bo prepričal, da te bo pustil ravnodušnega, te prevzame ta nostalgična prešernost riffov, ter melodičnost v distorziji kratkih in direktnih, nalezljivih komadih. Tudi Beauty & Ruin se ne odmika od preverjene formule. Če se je kdaj umaknil od svoje prepoznavne rockovske lirike podmazane z riffovskimi udari, je bilo to na začetku milenija, a izletov v elektronske vode, ki mu niso bili pisani na kožo, na srečo ni več prakticiral. Volk, vajen riffovskega renčanja, je bil takrat oblečen v ovčjo kožo.  

Radio Študent, 8. november 2014 ― 9.00 Velika Britanija, ki že od konca septembra sodeluje v letalskih napadih na Islamsko državo, bo v Irak prvič po letu 2011 poslala še vojaško osebje. Po besedah obrambnega ministra Michaela Fallona bo Velika Britanija ponovno vojaško prisotna v Iraku, kjer bo v taborih v Bagdadu in njegovi okolici urila iraške sile za boj proti skrajnežem Islamske države. V Iraku je zaenkrat nameščenih dvanajst britanskih vojakov. Točno število na novo poslanih še ni znano, znano pa je število vojakov Združenih držav Amerike, ki bodo v Irak z istim namenom poslale petsto pripadnikov svoje vojske. V bojih, ki se medtem krešejo v sirskem mestu Kobane, ki ga pred oblegajočimi skrajneži branijo Kurdi, so slednji po tem, ko so v mesto iz Iraka prispele pešmerge, slavili več manjših uspehov. Na zahodu mesta so zavzeli tri kraje, nad katerimi je roka napadalcev. Branilci so sovražnika delno odrinili tudi na vzhodu in jugu mesta. Napetost v Jeruzalemu se stopnjuje. Nekaj ur po nemirih na območju mošeje Al Aksa, Judom znanim kot “tempeljski grič”, je med vzhodnim in zahodnim delom Jeruzalema nek Palestinec s kombijem najprej zapeljal v tri izraelske obmejne policiste ter nato treščil v ljudi, ki so izstopali iz vlaka. Pri tem naj bi poleg napadalca, ki je bil po napadu pokošen pod streli policistov, umrl najmanj en človek. Odgovornost za napad je prevzelo palestinsko gibanje Hamas. V podobnem napadu nekaj ur prej je bil ubit en človek in ranjenih štirinajst ljudi. Gre zgolj za zadnja od številnih napadov v zadnjih treh tednih. Ti so posledica strahu Palestincev, da želi Izrael na območju mošeje zgraditi biblijski tempelj. Območje je namreč sveto tako za muslimane kot za jude, vendar na območju, kjer stoji mošeja, lahko molijo zgolj prvi. Prejšnji teden je palestinski napadalec s streli ranil rabina Jehudo Glika. Dvaindvajsetega oktobra pa je v množico ljudi prav tako na postaji zapeljal Palestinec iz vzhodnega Jeruzalema in pri tem ubil žensko in dojenčka. Izraelski minister

SPRP, 8. november 2014 ― Danes, 8.11. se bo v klubskem prostoru društva AKD Pizdun v Kostanjku odvil tradicionalni koncert »En Vikend Kasnej«. Slednji bo potekal že 11. leto zapored, letošnji dogodek pa sovpada s prvim organiziranim koncertom, ki se je zgodil prav tako v soboto 8. novembra 2003. Na dogodku bodo nastopili tri zasedbe. Prvi so ajdovski prvaki The Hoax Program, ki posegajo po brzinskih rock´n´roll ritmih in občasnim vstopom v hardcore dimenzije. Pink Panker prihajajo iz Litije, v Kostanjek pa bodo prinesli našpičene in družbeno-angažirane punk melodije. Na dogodku se bo z novimi stvaritvami predstavil tudi domači dvojec Ooral Sea. Člana benda Bufo in Slavc jadrata v garaži, v stonersko obarvani rock´n´roll kadi, pijeta pivo in se veseljačita po koncertih.  Vabljeni ste torej vsi ljubitelji hitrejši in malo manj hitrih ritmov, da obiščete koncert ter pozabite na vse skrbi, ki vas tarnajo. Vrata placa se bodo odprla ob 19:00, koncert pa se bo pričel ob 22:00. Ob 19:30 pa AKD Pizduni za predsegrevanje predlagajo še obisk gledališke premiere Gastarbeiter, ki se bo odvila v Domu XIV. divizije na Senovem. 

Radio Študent, 8. november 2014 ― V današnji oddaji bomo poslušali pilotov izbor osladnih, sterilnih, ljubezenskih balad ter na glas razmišljali o nenadnem izginotju tega žanra enkrat na sredini devetdesetih. Nekatere bo pa gotovo razveselilo, da je Pilot tudi odkril kotiček sveta, kjer so overproduced pop balade še kako žive in zdrave. Na sliki: Promocijska kampanja za letalsko družbo Air France. Če kdo šteka inherentno povezavo med letališči in baladami, so to francozi. Kot se spodobi za domovino strukturalizma, letališče Charles de Gaulle je pravzaprav prostorska preslikava ideotipične pocukrane balade iz sredine sedemdesetih.  

Lenart J. Kučić, 8. november 2014 ― Internetni davek je za velika ameriška tehnološka podjetja hud poseg v svobodo interneta, ki ga lahko zagovarjajo samo diktatorji in tisti, ki se nočejo prilagoditi internetni revoluciji. Prva objava: Sobotna priloga Dela, 8. november 2014 Na ulicah Budimpešte se je prejšnji teden zbrala nenavadna množica protestnikov. Na desettisoče Madžarov je prižgalo mobilnike, tablice in druge […] Sorodne vsebine: Obdavčeni internet Facebook prijaznejši do zasebnosti? Giovanni Melogli, pobudnik kampanje za evropsko medijsko… Amelia Andersdotter, piratska evroposlanka Hamadoun Touré, generalni sekretar ITU