Radio Študent, 27. november 2014 ― Skrajni čas je, da pretopimo srebrnino v gotovino! Nenazadnje smo tako obljubili tudi materi Evropi in res se ni šaliti, če želimo ostati kredibilen sogovornik. Muzikal se pridružuje trudu naših moralno etičnih oblastnikov v iskanju primernih investitorjev. In ker je v samem jedru našega naroda zapisana pesem, bomo ustvarili pesem za najbolj obetavne od njih. Naj slovenski zemlji zagospodari močan lastnik, ki bo znal ta pridni narod izkoristiti za maksimalizacijo dobička in večanje učinkovitosti. Le kdo bi bil bolj primeren kot tisti delegaciji, ki sta nas obiskali nazadnje? Ustvarimo pesem, ki bo invesitorje Ljudske republike Kitajske in Zvezne republike Nemčije prepričala, da smo mi tisti, v katere se splača investirati njihov težko prisluženi denar in jo ponudimo našim gospodarstvenikom in politikom v znak podpore njhovim naporom in stremenjem!  Sodelujte tudi vi na 01/2428800 in pomagajte povečati zaposljivost naše delovne sile! Vodite zlate prste Maestra Gorskega v Muzikalu radiev Študent! Poslušajte celotno diskografijo Muzikalov Oglejte si arhiv dosedanjih umetnij Dr. Horowitza!

Radio Študent, 27. november 2014 ― Včeraj so se pred sejo vlade sestali premier Cerar, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak in predsednik Študentske organizacije Slovenije Žiga Schmidt. Podpisali so Dogovor o novi ureditvi študentskega dela, ki bo začel veljati s prvim februarjem 2015. Dokument predstavlja zaključek usklajevanja študentskega dela, ki bo po novem delno urejeno v noveli zloglasnega Zakona za uravnoteženje javnih financ, delno pa v danes podpisanem dokumentu. Tako gre za velik dosežek vlade, kajti s problemom študentskega dela se oblast ukvarja že vse od propadlega Zakona o malem delu. Zadovoljni so tudi na Študentski organizaciji, kajti dogovor smatrajo kot upoštevanje načela “vsako delo šteje” in izpolnitev njihovih zahtev po celostni ureditvi področja. Pojasnjuje Žiga Schmidt: (izjava se nahaja v posnetku) Dogovor med drugim prinaša uvedbo minimalne urne postavke, ki bo od februarja dalje znašala 4,5 evra bruto. Neto bodo študentje dobili za uro dela izplačano vsaj 3,8 evra. Kam gre razlika? Po novem se bo delo študentov štelo v pokojninsko dobo, zato bodo 24% bruto plačila namenili blagajni pokojninskega in invalidskega zavarovanja; od tega jih bo 8,85% kril delodajalec, ostalih 15,5% pa bo moral vplačati študent. Dejanska minimalna urna postavka študenta bo po novem torej znašala samo 3,2 evra. Delodajalec bo še naprej imel obveznost kriti stroške varstva pri delu, ohranjajo pa se tudi koncesijske dajatve ŠOS in študentskemu servisu – vsak dobi po 3,8% študentovega zaslužka.  Manj bodo po novem prejemali le na ministrstvu, in sicer 8,4%, prej so dobili 14,5% plače študenta. Nižanje koncesijskih dajatev študentskim servisom pa po mnenju Schmidta ni ne smiselno ne potrebno. Zasebni študentski servisi naj bi bili bolj učinoviti in imeli sposobnosti, ki jih Zavod za zaposlovanje kot navadna državna institucija nima. Poleg tega bodo po novem morali obračunavati prispevke. Gre za proces, ki očitno ni dovolj avtomatiziran in tudi

Radio Študent, 27. november 2014 ― Zaključil se je evropski projekt SENSoR, ki je v državah južne in vzhodne evrope ocenil stanje cest in obcestne infrastrukture ter stopnjo tveganja prometnih nesreč. Rezultati raziskave so bili pričakovano katastrofalni. Če so avtoceste še količkaj varne, je nekaj manj kot 60  odstotkov regionalnih cest na Slovenskem bilo označenih za slabe oziroma zelo slabe, povrhu vsega pa se je ta država odrezala najbolje v primerjalni analizi s preostalimi 12 državami. Sam projekt SENSoR nam komentira Jure Kostanjšek iz Avto-moto zveze Slovenije: Izjava dosegljiva v posnetku Od dvanajstih držav vključenih v raziskavo se je najbolj odrezala prav Slovenija, a pri nosilki raziskave - Avto-moto zvezi Slovenije - opozarjajo, da so razlike med zahodno in vzhodno Evropo precejšne. Nadaljuje Kostanjšek. Izjava dosegljiva v posnetku Na rezultate raziskave se je odzvalo tudi ministrstvo za infrastrukturo. V pisni izjavi so poudarili, da se zavedajo slabega stanja cestne infrastrukture, zato se bo novi minister zavzemal za dodatna sredstva za državne ceste v rebalansu proračuna leta 2015. Po sedaj sprejetem proračunu je za gradnjo novih cest namenjenih slabih 43 miljonov evrov, za tekoče vzdrževanje 38 tisoč kilometrov obstoječih cest pa slabih 60 miljonov. Glede dodatnih vlaganj v cestno infrastrukturo bo ministrstvo sledilo Strategiji razvoja Republike, ki je trenutno še v fazi osnutka. Kostanjšek nam poda bolj konkretne ukrepe, ki bi jih morali sprejeti, da se izboljša stanje. Izjava dosegljiva v posnetku Ukrepe, ki bi na kratek rok izboljšali varnost na slovenskih cestah, nam našteje Kostanjšek. Izjava dosegljiva v posnetku Pomembno je, da se ceste obnavlja sproti, saj ob daljšem propadanju stroški popravil naraščajo nesorazmerno. Kako je z obnavljanjem cestne infrastukture? Izjava dosegljiva v posnetku Za zaključek nam je Kostanjšek kot zanimivost podal še nekaj novih trendov v gradnji cest. Izjava dosegljiva v posnetku

Radio Študent, 27. november 2014 ― Slovenija je res nenavadna država. Le v Sloveniji je, kot kaže sodba Vrhovnega sodišča v primeru Janeza Janše, mogoče storiti kaznivo dejanje sprejemanja "obljube nagrade" tako, da se to kaznivo dejanje v celoti odvije v notranjem, nezaznavnem doživljajskem svetu posameznika. Kot je namreč razvidno iz sodbe, so sodniki celo "trdno" prepričani, da je Janez Janša obljubo nagrade "prejel" tako, da to sploh ni bilo razvidno v "zunanjem svetu". Sodišče kot ključen "indic" večkrat navaja trditev, da naj bi Jože Zagožen v imenu svojega "šefa" spraševal, od katere številke bo obračunana provizija. O tem, da naj bi bil ta "šef" prav Janez Janša pa sodišče sklepa na podlagi ugotovitve, da pokojni Jože Zagožen drugega šefa pač "ni imel". Takšno sklepanje se sicer na prvi pogled zdi logično, toda neizpodbitnega dokaza, da je bil ta "šef" res Janez Janša v sodbi - ni. Prav tako tudi ni pojasnila, kako naj bi Janša obljubo sprejel. Kaznivega dejanja pa ni, če je bil obtoženi z obljubo provizije samo seznanjen. Dokazati mu je potrebno tudi, da je obljubo sprejel. "Sklenjen krog indicev" je sicer fraza, ki se lepo sliši, vendar ne dokazuje, kdaj, kje in kako naj bi Janša sprejel obljubo nagrade. Iz trditve, da Zagožen nekaj sprašuje v imenu svojega "šefa" pa seveda ni mogoče neizpodbitno sklepati, da se je Janša res zanimal za omenjeno provizijo. Kako naj namreč zagotovo vemo, da je Zagožen s "šefom" res mislil na Janšo in da je takšen "šef" res sploh obstajal? Kaj, če je bil šef te operacije nekdo drug, ali pa si je Zagožen šefa preprosto izmislil? Zato o ključnem dejstvu v sodbi Janeza Janše obstaja utemeljen dvom. Kjer pa obstaja dvom, tam ni najvišje stopnje verjetnosti, ki se ji, kot to trdi samo Vrhovno sodišče v svojih sodbah -  reče gotovost. V primeru dvoma bi bilo zato potrebno presoditi v korist obdolženega. Ali, kot nekje navaja dr. Ljubo Bavcon: "Manj škode je, če roki pravice pobegne deset krivih, kot da obsodijo enega nedolžnega človeka." Vendar pa dr.