Radio Študent,
3. januar 2015
―
Barvarska steza.
Ta kratka in preprosta ulica je ukleščena med Poljanski nasip in med Poljansko cesto; po čem nosi ime, ni znano. Lahko bi bila v smislu barve, torej bArvarska, a človeku zna žnablje potegniti tudi po bavArsko – pri čemer bi lahko sklepali da gre za obliko besede, ki danes označuje barbare ali barbarstvo, vrvare, barvare - in kar je še teh izpeljank. A obe varianti, ki niso nujno edine, pa nimata nič vizualno ali kontekstualno bližnjega z v zob vzeto ulica. Stezo.
Barvarska steza je dolga kakih 200 metrov in je geografsko bližje liniji jug-sever. Poljanski nasip jo, preden pade v Ljubljanico, blokira na skrajnem severu, Kapiteljska ulica pa na jugu. Je peškolesarska pot in avtomobili so prepovedani. Neke vrste položen kamen čez vse skup je po tleh, ki sončno svetlobo uvidi le od kakih 4ih do 5ih popoldne. Promet poteka po predpisih in gre nasploh za ambivalenten karakter prostora, med vsem črevjem mesta prej jarek ali kanal kakor karkoli drugega, tako da je splošni vtis razmeroma mrk, napol tesnoben, napol mrzel.
Okoliške stavbe se pač dvigajo v višine, ki očesu in soncu ovirajo daljni in svetAl pogled – poleg tega pa so narejene iz hladnih, kvazi marmornih materialov, ki terjajo večino sten, ki so poleg pustote še popolnoma ne-pografitirane in ne-poplakatirane. Pročelja teh stavb v človeku puščajo vtis hladnosti, a tudi jasnosti, strukturnosti, tehno – totalitarnosti – skratka ena sama ideologija, katero pač morajo take in podobne bajte upodabljati v realnem. Obe bajti, ona na zahodu in ona na zahodu sta novejše izdelave – ali tista, ki je pripeta Kapitlju in ta pravni šoli, zna biti starejša po temeljih.
Tudi znotraj teh stavb je zaznavati podoben ideološki ustroj. Na zahodni strani manjši multi-shoping center in kafiči – ambasade, garažne hiše, verjetno predraga stanovanja, fontana v avli, marmor. Na vzhodnem pa hladne lutke iz izložbe, privat stanovanja in privat medicinski centri pomešani s finančno – poslovnimi svetovanji
.jpg&size=300x200)
