Radio Študent, 16. februar 2015 ― DEVETA Med vikendom so po vseh večjih turških mestih potekali protesti in zborovanja ljudi, zgroženih nad krutim posilstvom in umorom  20-letne študentke v mestu Mersin. Özgecan (izg. Oezgedžan) Aslan je voznik po tem, ko je kot zadnja ostala na minibusu, odpeljal na odročno lokacijo in poskušal posiliti. Ker se je upirala in uporabila poprovo pršilo, jo je zabodel in nato s pomočjo očeta in prijatelja truplo zažgal in odvrgel v reko. Že na sobotnem pogrebu se je zbralo več kot 5.000 ljudi, krsto pa so v nasprotju z običaji nosile ženske. Še isti dan se je na ulicah turških mest zbralo več deset tisoč protestnikov, večinoma žensk, ki so opozarjale na porast nasilja nad ženskami in spolnega nadlegovanja. Veliki protesti so napovedani tudi za danes.   Mnoge protestnice in protestniki so ob smrti mlade študentke opozorili na vlogo vlade pod vodstvom Stranke za pravičnost in razvoj, bolj znane pod kratico AKP. Od njihovega prihoda na oblast leta 2002 je namreč prišlo do 400-odstotnega povečanja števila primerov nasilja nad ženskami in spolnih napadov na njih, število umorjenih žensk pa se je povečalo za kar 1400 odstotkov. Protestniki to pripisujejo predvsem izjavam predsednika Recepa Tayiipa Erdogana in članov vlade, ki segajo od zanikanja enakosti med spoloma in zavračanja pravice do splava ob posilstvu do primerjanja nezakritih žensk s hišo, ki je naprodaj.   Istočasno pa so veliki protesti potekali v mestih turškega Kurdistana na jugovzhodu države. V največjem mestu Diyarbakir se je zbralo 25.000 ljudi, vse skupaj pa v različnih mestih kar 100.000. Kurdi namreč 15. februarja obeležujejo dan, ko je bil pred 16 leti v Keniji ob pomoči obveščevalnih agencij Združenih držav Amerike, Izraela in Velike Britanije aretiran vodja stranke PKK Abdullah Öcalan. Vse od takrat je vodja kurdskega boja za neodvisnost, ki ga Turčija smatra za terorista, zaprt v otoškem zaporu, namenjenem izključno njemu. Po protestih je prišlo tudi do spopadov s policijo, v kater

Radio Študent, 16. februar 2015 ― Poljska povečuje delež proračuna, namenjenega za obrambo. Poljaki so vojski naklonili kar 33 milijard, ta pa bo z njimi postavila protiraketni ščit, povečala varovanje zračnega prostora, povrh tega pa v svoj inventar pripisala par brezpilotnih letal. Del investicije bo namenjen tudi nakupu sedemdesetih multifunkcijskih helikopterjev, v načrtu pa je še nakup oklepnikov, podmornic in torpedov. Trošenje prihaja v znamenju ukrajinske krize, ki je po besedah poljskega obrambnega ministra največja varnostna grožnja Evropi po koncu hladne vojne. Poljakom se ob tovrstni opremi in dejstvu, da bo NATO postavilo oporišče in komandni center na zahodu države, za varnost ne bo potrebno bati. Evropska unija pa medtem razširja svojo nevojaško fronto proti Rusiji. Na seznam sankcioniranih posameznikov, ki jim je onemogočeno potovanje in dostopanje do svojih bančnih računov na Zahodu, je Evropska unija dodala namestnika ruskega obrambnega ministra Arkadija Bakhina in namestnika vodje ruskega generalštaba Andreja Kartapolova.   Po napadih v Parizu in Kobenhavnu je izraelski premier Benjamin Netanjahu pozval evropske Jude k množični migraciji v Izrael. Konec lanskega leta je v Izrael imigriralo približno 7000 francoskih Judov, izraelska vlada pa je kmalu po napadu na časnik Charlie Hebdo sprejela 40 milijonov evrov vreden sveženj ukrepov, namenjen privabitvi Judov iz Francije, Danske, Belgije in Ukrajine. Francoski predsednik Francois Hollande se je zavezal, da bo Francija storila vse za varnost svojih judovskih državljanov in jih pozval, naj ostanejo v Franciji, saj je le-ta njihov dom. Razburjenje je izraelska politika sprožila tudi med judovskimi klerikalci, ostro se je odzval glavni danski rabin Jair Melchoir.   Val islamofobije v Evropi pa je očitno dal veter v krila nemški desničarski stranki Alternative für Deutschland oziroma Alternativa za Nemčijo, ki je dobila svoje mesto v Hamburškem deželnem zboru. Stranka obstaja šele dve leti, a je za političnega novin