Radio Študent, 2. april 2015 ― Spoštovani – je vlada dejansko opravilno nesposobna, je kadrovski pool – stranka in poslanska skupina, iz katere g.Cerar rekrutira ministrske muhe enodnevnice, nedonošen nabor povzpetnikov, bleferjev in plagitorjev/rk – ali pa se ta groteskna nesposobnost dogaja le v resorjih javnih storitev – šolstva, kulture, javne uprave, zdravstva? – kajti notranji minister seka, finančni minister tudi – pravkar je lansiral idejo o spremembi Vzajemne v – delniško družbo! Isto je prodajal uspešni črnograditelj in Jankovičev lekarniški podjetnik Marko Jaklič, ko je hotel olastniniti Vzajemno!? Tedaj je njegova intriga zbudila splošno ogorčenje in odpor, sedaj pa – nič od tega! In seveda se tudi razprodaje nadaljujejo – bodo pa plače par direktorjev slabe banke pol nižje: takole brijejo norca iz javnosti s pomočjo pop televizij. Afera Veberkom pa ne le, da ne bo preprečila prodaje, ampak bo še znižala ceno, tako da bo kupčija še bolj kravja in veleizdajalska; t. i. »socialdemokrati« pa bodo ostali v vladi – vedno bolj so podobni SMC s pravim imenom »Slovenija Mora Crknit«: njihova baby-face slaba kopija Pahorja kot kmetijski minister pokorno asistira EU pri uničenju kmetijstva v hribih! Reforme financiranja zdravstva tudi od nikoder, in v žep privatnih zavarovalnic bo letos očitno šlo še kakih 100 milijonov – zdravstvo pa vse bolj »ogroža bolnike«: Grčija na obroke. Ampak, ampak! Ni vse črno, dočakali smo prvo uspešno zakonodajno akcijo Združene levice: za kaj gre? Za ustavitev privatizacije, za ukinitev slabe banke, TEŠA-6 morda? Ne, nič takega – bila pa je sprejeta novela zakona o zakonski zvezi. Vsekakor pomembna zadeva – ustava, enakost pred zakonom, manjšina, menda celo človekove pravice; hudo, vsaj sodeč po burnem odzivu reakcionarnih družbenih sil z RKC na čelu – le-ta je ob tej zadevi tako rekoč vstala od mrtvih. Sledi taktično politično vprašanje: je bilo smotrno prav sedaj, ko je na dnu, RKC-kvi omogočiti uspešen »come-back«? Ali ne gre pri tej zadevi – mi

Radio Študent, 2. april 2015 ―   Na križišču idej   V današnji ediciji enačevanja dreka z ulicami se bomo kot prvič posvetili križišču. In to križišče se nahaja na Viču, zgodi pa se ravno tam, kjer se Šestova, tista, ki pride iz Rožne doline, preseka s Tržaško.   Nekaj najbolj kritičnega, kar je slovenska javnost ponudila sami sebi, je bilo Mladinino konceptualno rušenje prvega jumbo plakata sredi 90’ih, kjer so demonstrativno po-objestili prvi ljubljanski, to je slovenski, jumbo. Takrat jim pač ni bil všeč - že liberalizirana Slovenija se je na poti približevanju Evropi znašla sredi kolovoza - in sam bog ve, koliko oglaševalske površine si lahko privošči takole križišče.   Namera današnjega drekovanja je v merjenju. Samo križišče skupaj šteje kakih 10 krat 10 metrov, kar po kmećki pameti narekuje število 100 kvadratnih metrov. Celotne površine oglasov pa je kar nekaj kvadratov več - tako bomo na tem mestu skušali dokazati, da je oglasov več, kakor je sploh tranzitnega manevrskega prostora.   Pa začnimo: Z Zahodne strani, tiste, ki šprica proti obvoznici, na desni strani poleg tistih oglasov na avtobusni, je moč opaziti velik rotirajoč se oglasni pano, ki ‘nikomu ništa’ ukrade kakih 15 kvadratov, če si milostno vzamemo v primerjavo samo en oglas. Na levi strani, tam nekje od Sazasa do križišča samega, pa mu družbo delajo veliki statični panoji, ki po svoji skupni površini merijo 2 krat 4 metre. In to trikrat.   Če nadaljujemo: Na severu se nahajajo podobne, 2 krat 4 metre dolge in debele plošče, trikrat, na nasprotni strani pa se nahaja še en 15 kvadraten rotirajoč pano. Gledano z Šestove, torej z juga, pa se nam na zahodni strani pojavi še en statičen, ven-iz-zemlje-štrleč statičen pano dimenzije (pol krat dva metra), na vzhodni strani pa ulica doživi še najmanj po 3 krat 2 celih 4 metre, kar skupno nanese okoli 24 kvadratov.   Summa summarum: Če na tej ulici iščete pot, boste naivni, kaj kmalu zalutali. Statistično še ni dovolj dobro ocenjeno, koliko ne