Biblio terminologija, 17. februar 2016 ― © DARS Decembra in januarja so pritegnili pozornost veliki obcestni panoji in svetlobni napisi nad avtocestami, ki so nastali v okviru obširne kampanje ozaveščanja predvsem mladih z opozarjanjem na nevarnosti uporabe mobilnega telefona in pisanja sporočil (»tekstanja«) med vožnjo. Obsežni kampanji so se pridružile tudi nekatere medijske hiše (npr. Delo, Val 202), o tem so se razpisali blogi, v ta namen je bila ustanovljena skupina na Facebooku, mnogo pa je bilo tudi tvitov z oznako #NeTekstamKoVozim . S svojo vsebino in namenom je padla akcija na plodna tla in je pretežno žela odobravanje ali vsaj strinjanje, zato pa je vzbudil precej začudenja, nerazumevanja in tudi nestrinjanja ali celo nasprotovanja slogan Besedi tekstati in tekstanje sta bili kmalu predmet posmeha pa tudi konstruktivnih razprav, npr. alter.si ali skupina jezikoslovcev in prevajalcev Skropucalo (in še enkrat v isti skupini, vendar tokrat bolj o grafični podobi akcije in manj o tekstanju). Tekstanje in tekstati sta vredna pozornosti iz dveh razlogov. Prvič, ali dosedanji izrazi pisanje, tipkanje, tvitanje in že sprejeto esemesanje z ustreznimi glagoli (če pustimo ob strani humorno predlagane mejlanje, fejsbukanje ter seveda že ponarodelo meseđiranje) res ne zadoščajo in potrebujemo še nekaj novega, in drugič, če to novost potrebujemo, ali ne bi moglo biti vendarle kaj lepega slovenskega? Odgovor na prvo vprašanje je enostaven: da, novo poimenovanje za to dejavnost potrebujemo. Texting je v angleščini že uveljavljen termin za text messaging (pojavlja se že v slovarjih, npr. The Free Dictionary, Collins Dictionary, dokaj na široko ga obravnava tudi Wikipedia), to je pošiljanje navadno krajših sporočil po mobilnih napravah, najpogosteje (pametnih) telefonih. Pri tem ne gre več samo za pošiljanje kratkih besedilnih sporočil SMS po telefonu, ki so se prvič menda pojavila že konec leta 1992, temveč tudi za vključevanje zvočnih, slikovnih in videoposnetkov ter uporabo drugih specializi