Biblio terminologija, 2. april 2016 ― © Resources for Computer Science O knjigah smo na blogu Bibliotekarska terminologija seveda že večkrat pisali, predvsem takih, ki so nenavadne po svoji obliki in izdelavi, ali pa so dobile (navadno povsem) novo, nekoliko nenavadno ime, ki se v slovenščini šele uveljavlja in se ga včasih s težavo navajamo. Take so na primer skokica, razpiranka in flipbook, za katero pa (še?) nismo našli slovenskega poimenovanja. Z vidika "uporabe" sta nekoliko drugačni zvočnica in tipanka, pri katerih primarno čutilo, s katerim jo "bralec" dojema, ni vid, pač pa sta to sluh in tip. Glede na značilno vsebino so bile kot skupina obravnavane barvne knjige, barvne knjige v računalništvu in mavrične knjige. Elektronski knjigi se seveda tudi ni bilo mogoče izogniti (E-knjiga in/ali digitalna knjiga? in Prihaja za e-knjigo še t-knjiga?), prav tako žepnici in njeni zgodovini, gotovo pa ste že slišali tudi za zgibanko, kartonko, risanka, pobarvanko, zloženko . . . pa zgoščenko, ki tudi lahko vsebuje knjigo. Po razpiranki, o kateri je tekla beseda pred nekaj tedni, se mi je porajal lažen občutek, da bo sedaj nekaj časa mir. Pa ni bilo tako, komaj sem se dobro obrnil, se je že pojavila nova, tokrat slikopis. Termin slikopis me je presenetil, saj sem ga doslej že poznal, vendar samo v tistem osnovnem pomenu, ki ga navajata tudi SP in SSKJ oz. ga razlaga Wikipedija, nisem pa vedel, da se (kot novost?) uporablja tudi za poimenovanje besedila oz. knjige, navadno namenjene otrokom, kjer se besedilo in sličice prepletajo, dopolnjujejo. Termin se pojavlja na publikacijah, v založniških katalogih in posledično tudi v bibliografskih zapisih COBIB. Teh je te dni v katalogu 93. SSKJ navaja slikopis in piktografijo kot sopomenki      slikopís -a m knjiž. slikovna pisava: uporabljati slikopis      piktografíja -e ž arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete;       slikovna pisava: raziskovati piktografijo prav tako Slovenski pravopis      slikopís