Biblio terminologija, 10. april 2016 ― Nemško kolegico, bibliotekarko in samostojno založnico Elisabeth Simon, smo na straneh bloga Bibliotekarska terminologija že nekajkrat brali (njeni prispevki v angleščini Knjižnica ali arhiv?, Issues on library terminology from the perspective of a German librarian in Appreciation of terminology and misunderstanding - Internationality of Terminology), pa tudi sicer slovenskim knjižničarjem ni neznana, z njo smo se že večkrat srečali. Bila je že predavateljica na naših mednarodnih seminarjih in referantka na posvetovanjih ZBDS, njena privatna založba je pred leti brezplačno omogočila izid humorne knjižice Knjižničar – Monodrama v slovenščini, gotovo pa se je spomnijo tudi slovenski bibliotekarji (sedaj ne več prav mladi), ki jim je desetletja omogočala študijske obiske in potovanja v Nemčiji, ni jih bilo malo. Po upokojitvi, ko je zapustila sedaj že nekdanji Deutsches Bibliotheksinstitut, je ustanovila lastno založbo Simon Verlag für Bibliothekswissen, ki je specializirana za bibliotekarstvo in informacijsko dejavnost, glasbo, zgodovino in nekatera druga področja kulture. Več o avtorici današnjega prispevka, ki ga je napisala v nemščini in smo ga zato prevedli, lahko preberete v predstavitvi ob njenem prvem prispevku Gostujoče pero – Elisabeth Simon Pretežka je glava za nemške besedealiBidermajer z angleškim naglasom Vsiljujemo beguncem nemški jezik, medtem ko ga sami nenehno angliziramo? Kako se znajdemo z lastnim jezikom v odnosu do drugih? O tem razmišlja Elisabeth Simon po obisku Festivala o vprašanjih sodobnosti v Berlinu. Ko je pred skoraj štiridesetimi leti mlada nemška učiteljica od ravnateljice zahtevala razred s turškimi otroki, ker ni več prenesla nereda, ki so ji ga med poukom povzročali bolj nadarjeni otroci priseljenih delavcev (tudi mi smo jim rekli gastarbajterji, op. JK), je doživela ob gledanju televizijskih poročil popoln poraz. Prav od Zelenih je doživela zaušnico, češ da je hotela na tak način z nemščino turškim otrokom spodrezati kulturne k