Biblio terminologija, 16. april 2016 ― © CINNAMONTEAL PUBLISHING Tehnologija digitalnega tiska je poleg splošne pocenitve in poenostavitve postopkov reprodukcije rešila založnike tudi ene večjih mor poslovanja s tradicionalno tiskano knjigo, to je ukvarjanja z zalogo, njenim skladiščenjem in predvsem problemi neprodanih ali celo iz knjigarn vrnjenih izvodov (t. i. remitenda). Tisk na zahtevo, tudi tisk po naročilu, je učinkovita uporaba tehnologije digitalnega tiska tako, da se po predhodnem naročilu natisne navadno en sam izvod posamezne knjige ali druge publikacije, zveže in odpremi znanemu kupcu (naročniku). Posebni temu namenjeni stroji lahko natisnejo in mehko vežejo do štiri knjige v minuti, zaradi priročnosti in enostavnosti uporabe jih imajo celo nekatere večje knjižnice. V odnosu do klasičnega založništva (vnaprej določena in znana naklada) in elektronskega založništva je nekaj značilnih poslovnih modelov tiska oz. založništva po naročilu: Tiskana knjiga izide v določeni nakladi, tisk po naročilu je samo vzporedna dodatna možnost, npr. za oddaljene kupce, ki se izognejo stroškom in zamudnosti pošiljanja po pošti tako, da si lahko natisnejo knjigo na svoji lokaciji. Tiskana knjiga izide najprej v določeni nakladi, ko ta poide oz. je razprodana, tisk po naročilu nadomesti nekdanji dotis. Knjiga v tradicionalno založeni tiskani izdaji ne obstaja, na razpolago je le kot tisk po naročilu (npr. knjige, pri katerih ni pričakovati večjega povpraševanja in bi bilo nemogoče oz. tvegano določiti osnovno naklado, ki bi lahko ostala povsem neprodana); pogosto tudi pri samozaložnikih, ki nameravajo distribuirati le nekaj izvodov svoje knjige, sem sodijo tudi t. i. personalizirane knjige. Osnovna izdaja je elektronska knjiga, ki pa jo je mogoče na željo naročnika tudi natisniti. Starejša knjiga je izšla kot tiskana izdaja, ki pa je pošla; založnik skenira izvod prve izdaje (ali uporabi elektronsko predlogo za tisk, če je obstajala) in omogoči tisk po naročilu. Temu podobne so lahko stori

Membrana, 16. april 2016 ― Fotografija na kavču 2016 na temo kamuflaže se ukvarja s sodobnim pomenom fotografije in vprašanjem kamufliranja pred in za fotografijo v luči sodobnih nadzornih in kontrolnih državnih ter koorporativnih sistemov. Fotografija je danes več kot zgolj slikovna ploskev - je zbir elektronskih podatkov, vektorskih, bio-metričnih, binarnih ... skratka digitalnih. Dileme skrivanja, razkrivanja in zmožnosti prikazovanja (reprezentacije) v povezavi s fotografijo tako danes zahtevajo nov pristop, novo misel in nove strategije. Strategije razmisleka kakor tudi strategije odpora - obrambe zasebnosti, svobode in nenazadnje ohranjanje družbene emancipatorne moči fotografske podobe. Moči fotografske podobe, ki pa se je ne da razvezati od moči njene slikovnosti. The post Fotografija na kavču 2016: Kamuflaža appeared first on Membrana.