Radio Študent, 2. marec 2017 ― Drown Within Records, 2017   <a data-cke-saved-href="http://carne.bandcamp.com/album/modern-rituals-2017" href="http://carne.bandcamp.com/album/modern-rituals-2017">MODERN RITUALS (2017) by Carne</a> Francoske Carne na naših valovih predstavljamo prvič. Skupina ustvarja že slabo desetletje in slovenski publiki niso čisto neznani, predlani so denimo v sklopu krajše evropske turneje nastopili v Bistrici od Sotli. Vseeno pa gre povedati nekaj o ozadju benda. Duo prihaja iz Lyona, nastal je leta 2008, v tem času pa je izdal EP in dva LP-ja. Prvi član dvojca je Thibault Claisse, bobnar in grafični oblikovalec, ki ustvarja pod kratico CPG oz. C'est Pas Grave, kar bi v slovenščini pomenilo »ni problema«, »nič hudega« ali »nič za to«. Najbližji ekvivalent je morda prav primorski »ma ni panike«, ki se ga uporablja nepremišljeno in rutinsko v vseh možnih situacijah. Ravnodušnost se pojavlja tudi v konceptu obravnavanega albuma, o tem več kasneje. Drugi član je kitarist, vokalist in tekstopisec Pierre Bozonnet, ki je tudi nekdanji lastnik založbe Antropine Records, preko katere so leta 2006 svoj prvenec na vinilu izdali Year of No Light. Nekdanji lastnik zato, ker založba od leta 2010 ni izdala več ničesar in sklepamo lahko, da ne deluje več. Predzadnja izdaja založbe je bil ravno bendov prvi izdelek – EP naslovljen Metropolis, katerega ime nas pripelje do njihove žanrske uvrstitve. Skupina sama sebe označuje kot urbano mešanico dooma, sludga in post-hardcora. Metropolis se bolj nagiba proti DIY post-hardcore sceni, kar pa ne velja za nadaljnje delo benda. Leta 2013 izdan prvenec Ville Morgue je zvok skupine začel nagibati proti drugemu polu. S počasnejšimi skladbami, bolj umazanim zvokom in distorziranim vokalom so začeli raziskovati temačnejše plati svoje glasbe in obravnavti družbo v njenih negativnejših aspektih. Njihov najnovejši album Modern Rituals so posneli v Franciji z Amauryjem Sauvéjem, ki je pos

Radio Študent, 2. marec 2017 ― Tradicija ni bavbav. Ko motrimo dela “velikih mož in žena” iz muzejev, galerij in železnih repertoarjev glasbe in baleta, se včasih jasneje zavemo svojega lastnega momenta v kulturni zgodovini. Za tovrstno ekskurzijo v tradicijo, nekakšen “highlights” 20. stoletja, so se letos odločili v SNG Maribor Opera-Balet. V petek bo namreč premierno uprizorjena baletna predstava z naslovom Favn - Carmen - Bolero. Koreografi Edward Clug, Valentina Turcu in Johan Inger so v tem projektu nekoliko kompilacijske narave segli po samem jedru jedra železnega repertoarja 20. in malo tudi 19. stoletja -  glasbi Clauda Debussyja, Mauricea Ravela in Georgesa Bizeta ter plesu Vaclava Nižinskega - za balet Carmen je sicer rabljena suitna priredba Bizetove opere izpod peresa Rodiona Ščedrina. Proces izbire teh znamenitih del klasične glasbe in tudi nekatere lastne tradicije je za Radio Študent pokomentiral koreograf Edward Clug: *Izjava Na vprašanje, ali se je pri koreografiji prvega, favnovskega dela plesne “trilogije” oprl na Vaclava Nižinskega, ki je bržkone najbolj znani plesni interpret Debussyjevega Favnovega popoldneva, Clug odgovarja tako: *Izjava Muzej arhitekture in oblikovanja (MAO) v Ljubljani pa danes pripravlja pregled nekoliko drugačne umetnosti, ki pa ima prav tako svojo tradicijo in specifično nacionalni značaj. V Gradu Fužine se bo ob drugem marcu, dnevu italijanskega oblikovanja (Italian Design Day), zvrstil cikel predavanj o multidisciplinarnem oblikovanju. Gosta dogodka bosta Lorenzo Palmieri in Luka Stepan. Soorganizator dogodka, kulturni ataše Republike Italije v Sloveniji Stefano Cerrato, nam je dogodek orisal takole, pri čemer je posebej poudaril kulturne vezi med Italijo in Slovenijo: *Izjava Cerrato je tudi mnenja, da korenine specifično italijanskega oblikovanja segajo v renesanso in so povezane s takratnimi rokodelskimi praksami: *Izjava   Kulturne novice je pripravil Aljaž Glaser.