Poučni govori

Poučni govori

KUD Logos, 19. junij 2017 ― POUČNI GOVORI To so govori tirinškega vikarja, priorja v Erfurtu, brata Eckharta iz reda pridigarjev,[1] (govori), ki jih je izrekal (duhov­nim) otrokom, ki so ga glede njih marsikaj spraševali, ko so zvečer skupaj sedeli v pogovorih po branju.[2] 1  O PRAVI POKORŠČINI Prava in popolna pokorščina je krepost vseh kreposti in brez te kreposti ne moremo […]
Katarina Gomboc in Aleš Čeh

Katarina Gomboc in Aleš Čeh

Radio Študent, 19. junij 2017 ― Katarina Gomboc se je rodila leta 1993 v Šempetru pri Gorici. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani študira slovenski in ruski jezik. Piše prozo in poezijo, preizkuša pa se tudi v pisanju literarne kritike. Aleš Čeh, rojen l. 1991 na Ptuju, pa je študiral na Filozofski fakulteti v Mariboru, in sicer na Oddelku za slovanske jezike in književnosti, kjer je leta 2016 tudi magistriral. Med podiplomskim študijem je bil sourednik študentske literarno-jezikoslovne revije Liter jezika, kjer se je ukvarjal tudi s kritiko, sicer pa je urejal prozne prispevke. Katarina in Aleš sta dva od treh izbrancev natečaja Mlada kritika 2017, ki poteka v okviru festivala Pranger. Pred debato, ki se bo v sredo, 28. 6. 2017 ob 20h z mladimi kritiki odvila v Pritličju in na kateri bo razglašen tudi zmagovalec letošnjega natečaja, pa sta o svoji odločitvi za prijavo, stanju kritike in literature v Sloveniji ter še o marsičem spregovorila tudi za Radio Študent.

Sonetni venec Franceta Prešerna z ilustracijami Mihe Maleša

Kamra.si, 19. junij 2017 ― Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto vabi v torek, 20. 6. 2017, ob 18. uri na odprtje razstave Sonetni venec Franceta Prešerna z ilustracijami Mihe Maleša.  Razstavo, ki bo na ogled do konca avgusta, bo predstavila umetnostna zgodovinarka Breda Ilich Klančnik, z nami bo umetnikova hči Travica Maleš Grešak, nastopila pa bo tudi vokalno-instrumentalna skupina Kitarakon iz Vojnika.
Le predi dekle, predi …

Le predi dekle, predi …

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij 2017 ― Babno Polje, Loška dolina – Le predi, delke, predi … Tako bi lahko s slovensko ljudsko pesmijo zaključili študijski krožek Druženje ob ročnih delih, ki je v maja in junija potekal v večnamenskem objektu v Babnem Polju. Da se niti niso prav nič krotičile (trgale, op. p.), je poskrbela mentorica študijskih krožkov Janja Urbiha, letošnja prejemnica priznanja za promocijo učenja in znanja odraslih Andragoškega centra Slovenije. Zaključek študijskega krožka Druženje ob ročnih delih, mentorica Janja Urbiha, Zavod Rihtarjeva domačija, grad Snežnik, 10. junij 2017 Foto: Alenka Veber Domačini Loške doline že dodobra poznajo Janjo Urbiha kot mentorico študijskih krožkov, neformalne oblike učenja, kjer se majhne skupine zbirajo in učijo, se v njih družijo radovedni ter s svojimi rezultati prispevajo k razvoju domačega okolja. Letos je Zavod Rihtarjeva domačija iz Babnega Polja Urbihovo povabil, da vodi študijski krožek tudi v Babnem Polju. Sredstva za delovanje krožka je zavod dobil na razpisu ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po tehtnem razmisleku se je Urbihova odločila, da bo prvi študijski krožek v Babnem Polju posvetila ročnim delom, kar se je izkazalo za dobro. Že uvodno srečanje je pokazalo, da je tudi v Babnem Polju zanimanje za tovrstno brezplačno izobraževanje. Med udeleženkami so bile tako Babnopoljke kot druge občanke Loške doline, študijskega krožka pa sta se udeležili tudi krožkarici iz občine Pivka in Goransko-primorske županje. Na srečanjih so udeleženke spoznale različne tehnike ročnih del, od kvačkanja, pletenja, različnih tehnik vezenja, izdelave rišelje vezenin do makrameja, tehnike izdelovanja tekstilnih izdelkov, zlasti okrasnih, z oblikovanjem vozlov. Ob prijetnem druženju in prenašanju znanja starejših na mlajše, je bil čas tudi za kramljanje ob ročnih delih, tako kot nekoč. Svojevrstno je bilo druženje ob zaključku študijskega krožka, 10. junija. Janja Urbiha, domačinka iz Kozarišč, se je odločila, da udeleženke po
Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Vznesene azteške pesmi je prevedel v risbe

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. junij 2017 ― Cerknica – V cerkniški galeriji Krpan so na ogled ekspresionistične risbe Logatčana Vida Sarka. Navdihnile so ga nenavadne in malo poznane azteške pesmi, ki jih je prevedel v likovna dela, in s tem na svojevrsten način tudi azteško kulturo v evropejsko. »V njih sem poskušal zajeti vznesenost azteških pesmi, ki so epske in lirske hkrati,« pravi Sark, ki je odprtje razstave pospremil s predavanjem o Aztekih in njihovi kulturi. »Risbe niso ilustracije, pač pa temeljijo na občutjih, ki jih pesmi povzročajo, in na simboliki, tako kot jezik v pesmih.« Razstava Azteške pesmi je na ogled do 5. julija. Razstava Azteške pesmi, Vid Sark, galerija Krpan, Cerknica, 15. junij 2017 Foto: Jelka Lekše Akademskega oblikovalca Vida Sarka je v zadnjih letih pritegnila azteška zgodovina in umetnost, še posebej pa so ga navdihnile azteške pesmi oziroma Cantares Mexicanos. Da bi lahko bolje razumeli njegove risbe, je Sark ob odprtju razstave spregovoril o Aztekih, njihovi kulturi in umetnosti ter predstavil malo poznane azteške pesmi. Gre za 91 vznesenih pesnitev, nekatere med njimi imajo več kot 100 kitic. Ustno so se prenašale iz roda v rod, zapisali pa so jih šele španski zavojevalci. Do nedavnega so bile skorajda nepoznane, saj so jih strokovnjaki analizirali šele konec 20. stoletja. Ker je azteški jezik nahuatl zelo zapleten in temelji na sestavljanju besed ter je poln metafor, si je za razumevanje pesmi treba vzeti veliko časa, je pojasnil Sark. Azteške pesmi imajo značaj pesmi duhov; z njimi so pripovedovalci, ki so jih recitirali ali peli ob glasbeni spremljavi, klicali duhove prednikov, zgodovinskih ali mitoloških osebnosti, ki so obsedle govorca in skozi njega pripovedovale zgodbo. Azteške pesmi kažejo drugačno podobo Aztekov, ki so znani predvsem kot krvoločni vojščaki in ljudstvo, ki je božanstvu žrtvovalo ljudi. »Gre za zelo kompleksne pesmi, polne metafor, tujih našima jeziku in kulturi,« pravi Sark. Na osnovi razpoloženj, v katere ga je zazibalo prebiranje

Rezultati natečaja za prenovo ljubljanske Drame

OUTSIDER, 19. junij 2017 ― Stavba Slovenskega narodnega gledališča je bila zgrajena leta 1911 in se je prvotno imenovala Jubilejno gledališče Franca Jožefa I. Med prvo svetovno vojno so stavbo oblasti spremenile v kinodvorano, od leta 1919 pa v stavbi domuje Slovensko narodno gledališče. Gledališče je dobilo ime Narodno gledališče v Ljubljani – Drama. Leta 1952 je bila izvedena prva prenova in povečanje…
V ljubljanski Operi posodobljena baletna pravljica Peter in volk

V ljubljanski Operi posodobljena baletna pravljica Peter in volk

Misli, 19. junij 2017 ― V SNG Opera in balet Ljubljana za sredo napovedujejo premiero baletne pravljice za pripovedovalca in orkester Sergeja Sergejeviča Prokofjeva Peter in volk v režiji in koreografiji Ivana Peternelja. Glasbena pravljica, napisana leta 1936 na temo boja med dobrim in zlom, bo tokrat zaživela v sodobnejši različici, za katero je poskrbela Jana Pavlič.
še novic