ARS Arsov forum, 20. junij 2018 ― Pogovor o življenju slikarke pred otvoritvijo razstave ob stoletnici Narodne galerije Slikarko Ivano Kobilco smo Slovenci še pred dobrim desetletjem poznali in sprejemali pretežno na emblematični ravni. Vsi smo poznali njeni Kofetarico (Ivana jo je prisrčno poimenovala Mamica kavopivka) in Poletje, bila je upodobljena na bankovcu za pet tisoč tolarjev. Je nismo bolje poznali, ker je bila ženska, uspešnejša od svojih moških kolegov, ker njene žanrske upodobitve in tihožitja nikoli niso odsevala realne stvarnosti in se je je držala le oznaka ‘meščanska’? V zadnjem času odkrivamo njen pomen, moč njenega značaja, njeno prodornost in izjemne dosežke v mednarodnem merilu. Zdaj vemo, da je spadala med evropsko slikarsko elito, cenjena je bila v Parizu, v središču umetniškega življenja. Knjiga njene nemške prijateljice Rose Pfäffinger, ki jo je ugonobil karizmatični danski ljubimec, razkriva tudi dolgo skrito plat življenja Ivane Kobilce. Ko je iz temnih tonov, izhajajočih iz slikarskih šol na Dunaju in v Münchenu, ki jih je obiskovala, začela razvijati kolorit in pastoznost, značilni za takrat brsteči impresionizem največjih mojstrov v Franciji, je od tam nenadoma odšla v umetniško provinco, v Sarajevo. O pravem vzroku poznavalci še zdaj niso povsem prepričani. Ivana Kobilca je bila in pomenila mnogo več, kot ji je javnost priznavala, zdaj pa se z veliko zbirko v Narodno galerijo vrača v velikem slogu. Z dolgoletnim kustosom iz Narodne galerije, dr. Ferdinandom Šerbeljem, se bo pogovarjala Vilma Štritof, ki je bila tudi koscenaristka in dramaturginja celovečernega igrano-dokumentarnega filma o Ivani Kobilci.