Novice

aktualno

21. septembra 1814 se je v Pečovju (Štore) rodil Miha Vizjak, kmet in slovenski politik

Kamra.si, 21. september 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...21. septembra 1814 se je v Pečovju (Štore) rodil Miha Vizjak, kmet in slovenski politik. Umrl je 17. marca 1892. Miha Vizjak, p. d. Pečovšek, je bil posestnik, znani sadjar, narodnjak in teharski občinski odbornik doma iz Pečovja, ki se je rodil očetu Janezu Vizjaku in materi Jeri, rojeni Žnidar. Posebej ga je odlikovalo delo na področju sadjarstva, gojenja vinske trte, pa tudi sviloprejstva. Sadno drevje je presejal, cepil s prilagajanjem in gojenjem divjakov iz gozda. Z gojenjem sadnega drevja si je pomagal tudi s kmetijskimi nasveti iz Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic, ki so začele izhajati leta 1843, na pobudo njegovega velikega prijatelja Antona Grabiča. Kasneje je sadno drevje gojil skupaj s sinom Matijem, ki se je učil na poskusnem posestvu in v sviloprejski šoli pri Gradcu. Z nemških dežel, predvsem Saške, je začel naročati in saditi žlahtne sorte jablan (Karolina, Burghartova, arleanska in Baumannova renata), hrušk (maslenka, pastorjevka) in češenj (bele, rdeče hrustavke). Okoliške kmete je oskrboval s sadikami in jim pomagal z nasveti pri gojenju samega sadnega drevja. Ustanovil je tudi prvo zasebno drevesnico v celjskem okrožju. Za svoje delo na področju sadjarstva je bil večkrat nagrajen na sadnih razstavah, leta 1864 ga je cesar odlikoval s srebrnim križcem za zasluge s krono.
Orgelski cikel Faust Petra Ebna

Orgelski cikel Faust Petra Ebna

ARS Obiski kraljice, 21. september 2018 ― V izvedbi nemškega organista Guntherja Rosta Češki skladatelj Petr Eben je orgelski cikel Faust napisal po Goethejevi drami. Naročilo za scensko glasbo je dobil ob 200 letnici gledališča Burgteater na Dunaju leta 1976. Že v scensko glasbo je vključil orgle, ki imajo v glasbenem in simbolnem smislu velik pomen, predstavljale naj bi namreč boj med dobrim in zlim v Faustovi duši. V njegovi glasbi je tako mogoče slišati  strogo polifono sakralno glasbo v nasprotju s trivialno posvetnostjo ljudskih napevov. Skladatelj je pozneje Fausta sam priredil za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo dela. Na koncertu januarja lani v Koncertni hiši – Konzerthaus na Dunaju je Ebnovo obsežno kompozicijo izvedel nemški organist Gunther Rost.

Nevihta? Tornado!

Festival Maribor, 21. september 2018 ― »Mozartova glasba je tako lepa, da zvabi angele z neba,« je rekel pesnik. Če smo povsem iskreni, vam ne moremo zagotoviti, da se bodo v soboto, 22. septembra v Unionsko dvorano spustila krilata bitja, lahko pa vam zagotovimo večer nebeško lepe glasbe in – strele! Ni nam treba vremenskih kart za napoved, da Mozartova zadnja […]
Hamlet, Tatovi in Somrak bogov

Hamlet, Tatovi in Somrak bogov

ARS Svet kulture, 21. september 2018 ― O premierah gledaliških predstav v Mariboru, Ljubljani in Trstu Nasilje, osamljenost sodobnega človeka, jeza in maščevanje bodo ta konec tedna zaznamovali gledališke odre. Ti prinašajo nove interpretacije klasikov in nova imena svetovne dramatike: v Trstu bodo v režiji Matjaža Fariča igrali Hamleta, v Mariboru v režiji Daliborja Mátanića predstavo Somrak bogov, v ljubljanski Drami pa tokratno sezono začenjajo s sodobno nemško dramatiko, in sicer dramo Dee Loher Tatovi, ki jo režira Ivana Djilas. V današnji oddaji bomo povzeli tudi poudarke mednarodnega kritiškega simpozija, razstavne ponudbe v naši relativni bližini in prihajajočih glasbenih koncertov. Vabljeni k poslušanju!

AGNEL / CASTELLÓ / DUTHOIT (14.10.2018 21:00)

Španski borci, 21. september 2018 ― Pri triu, ki ima nastopiti v drugem delu večera, »ne vemo, ali njegova muzika prihaja iz nebes ali pekla,« so zapisali v organizaciji festivala ArtActs. Agnel ubira tipke, se poglobi v klavirsko drobovje in nam navsezadnje ponudi še zelo posebno potovanje v vesolje. Duthoit najprej kriči, joče, grgra, zaklinja, prime naposled klarinet, ga dodobra namuči in iz njega stisne zven, za katerega miže ne moremo več ugotoviti, ali ni morda kar njen glas od prej. Castelló, sicer krepka...
V fokusu 24. Mesta žensk Marwa Arsanios in Simona Semenič

V fokusu 24. Mesta žensk Marwa Arsanios in Simona Semenič

Misli, 21. september 2018 ― Oktober bo zaznamoval 24. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk. V sredo, 3. oktobra, ga bodo v Kinodvoru uvedle predfestivalske projekcije avtobiografskega dokumentarca Maje Weiss My Way 50, naslednji dan pa bosta festival v Galeriji Škuc odprla panel in razstava vizualne umetnice iz Libanona Marwe Arsanios Kdo se boji ideologije?

Nabélose (14.10.2018 21:00)

Španski borci, 21. september 2018 ― Duo Kakaliagou/Schmoliner – kakor pravi neka recenzija – »zakuri v samotni (gorski) bajti, nas posadi k starodavnemu ognjišču in nas zavije v toplo dekico.« Naši gostji se podata od droma in folka k suverenim elementom prosto improvizirane muzike, pri čemer se povsem svojsko ukvarjata s položajem ženske v srednjeevropski in grški kulturi in to postorita tako inštrumentalno kakor glasovno. Vrhunska umetnost, za katero ne vemo, ali je stara stoletja ali se rojeva šele tik pred nami...

X. Plesna Nacionala (13.10.2018 20:00)

Španski borci, 21. september 2018 ― Utečena prireditev že deseto leto zapored omogoča profesionalnim ustvarjalcem na področju sodobnega plesa, starejšim od 21 let, predstavitev odlomkov iz svojih novejših del ali del v nastajanju. Splošni in strokovni javnosti se lahko predstavijo z največ desetminutnimi izsečki iz obstoječih predstav ali še nerealiziranih idej, na katerih trenutno delajo.

Svet češke književnosti skozi prevode Zdenke Škerlj Jerman

Kamra.si, 21. september 2018 ― Slovanska knjižnica vabi vse, ki jih zanima češka književnost, na ogled razstave o izjemni prevajalki Zdenki Škerlj Jerman (1933-2010), ki je v svojem petdesetletnem delovanju v slovenski prostor prenesla neizčrpno število čeških pisateljev. Zaslužna je za prevode leposlovja in otroške književnosti, izdane knjižno, revijalno ali v obliki radijskih iger. Razstavo so pripravili Oddelek za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Društvo slovenskih književnih prevajalcev in Kulturno-umetniško društvo Police Dubove v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana. Projekt je podprlo Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani. Razstava je na ogled od 12. 9. do 5. 11. 2018 v 2. nadstropju na Einspielerjevi cesti 1 za Bežigradom.

Življenje in delo dr. Antona Murka

Kamra.si, 21. september 2018 ― Praznovanju občinskega praznika Občine Hoče-Slivnica, ki ga bodo zaznamovale postavitve informativnih tabel kulturnim znamenitostim in pomembnim občanom, se pridružujemo s pregledno razstavo, namenjeno enemu najvidnejših Hočanov. Slovničar in leksikograf, teolog in nadžupnik dr. Anton Murko (1809-1871), po katerem bo ob tej priložnosti poimenovana ulica v bližini Knjižnice Hoče, je v 2. tretjini 19. stoletja močno zaznamoval hoško nadžupnijo in si s svojimi prizadevanji k enotnosti knjižnega jezika pridobil velik ugled med takratno slovensko kulturno srenjo. Po razstavi, ki je nastala v sodelovanju med občino, Marjanom Čandrom, podjetjem Ledinek in nadžupnikom Alojzom Petričem, nas bo v torek, 25. septembra 2018, ob 17. uri popeljala Majda Strašek Januš. Vljudno vabljeni v Knjižnico Hoče!   
Od Nürnberških procesov do Bruslja

Od Nürnberških procesov do Bruslja

ARS Jezikovni pogovori, 21. september 2018 ― Nürnberški procesi so prispevali k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Generalni direktorat za tolmačenje Evropske komisije sodi danes med največje službe za simultano tolmačenje. Pred jutrišnjim evropskim dnevom jezikov bomo osvetlili nekaj mejnikov, ki so pripeljali do takšne organiziranosti tolmačenja. Začeli bomo pri Nürnberških procesih proti vojnim zločincem v letih 1945/1946, ki veljajo za velik napredek na tem področju. Prispevali so k popularizaciji tehnike za tolmačenje, saj je šlo tudi za prvovrsten medijski dogodek. Tolmaške kabine so bile nameščene tako, da so tolmači videli obtožence in sodnike, udeleženci pa so lahko prevode v angleški, francoski, ruski in nemški jezik spremljali prek slušalk. Prav tako so lahko tolmači s svetlobnim signalom govorca pozvali, da naj govori počasneje ali da nekaj ponovi.

V reškem HNK danes premiera Horvatovega Michelangela

SiGledal Novice, 21. september 2018 ― V Hrvaškem narodnem gledališču (HNK) Ivana plemenitega Zajca na Reki bodo danes premierno uprizorili dramo Michelangelo Buonaroti Miroslava Krleže v režiji slovenskega režiserja Sebastijana Horvata. Gre za otvoritveno predstavo nove gledališke sezone v reškem HNK, pred tem so jo že uprizorili na letošnjih Dubrovniških poletnih igrah.
100 let Narodne galerije

100 let Narodne galerije

ARS Kulturna panorama, 21. september 2018 ― Rožančeva nagrada, Dnevi evropske kulturne dediščine, razstava Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, razstava Nakit ostane 100 let Narodne galerije, Rožančeva nagrada, Dnevi evropske kulturne dediščine, razstava Valvasorjevih mednarodnih grafičnih dni, razstava Nakit ostane v Posavskem muzeju Brežice in razstava 1918 – ali nam prineseš mir v Dolenjskem muzeju v Novem mestu so teme tokratne Kulturne panorame.
Podelili nagradi za mednarodne dosežke slovenskih muzejev in galerij

Podelili nagradi za mednarodne dosežke slovenskih muzejev in galerij

Misli, 21. september 2018 ― V Brežicah so v sklopu kongresa slovenskih muzealcev podelili nagrade Mednarodnega muzejskega sveta (ICOM) Slovenija. Za delo na mednarodnem področju jo je za projekt SWICH prejel Slovenski etnografski muzej, za promoviranje vsakoletne izbrane ICOM-ove teme pa za projekt Daleč, tako blizu - BIO 25 Muzej za arhitekturo in oblikovanje.
še novic