Exit

Kriterij.si, 22. december 2018 ― Exit Branko Potočan & duo Silence: Črni petek Urednik Sat, 12/22/2018 - 12:18 Exit Plesna predstava Branka Potočana, Črni petek, je projekt melanholičnih misli – naslanjajoč se na istoimensko pesem Dragotina Ketteja –, uokvirjajo ga namreč teme minljivosti, samomora, osamljenosti, otožnosti in kar je še teh stvari. Vendar tega nikakor ne počne moralistično, marveč se pred nas postavlja kot subtilna vizualna slikarija, ki jo zarisuje teren plesno-akrobatskega in muzičarskega telesa. Gre za nekakšno multiplikacijo teles, plesno telo podvaja glasbo, glasba pa nazaj telo. Telo se skoznjo ritmizira, glasba pa nekako vzvratno producira plešoče telo, kjer v živo izvajana glasba dua Silence (Primož Hladnik in Boris Benko), krhko subtilna, afektira plesno-akrobatsko telo, na katerem se v dolgi dobi trajanja vpisujejo sledi časa, a se ta tudi uporniško postavlja po robu. V Stari mestni elektrarni se na levi strani odra od vrha do tal spuščajo dolge vrvi, prav tako tudi na zadnji steni odra, od koder se prvikrat spusti telo. Levo ob robu Silence blagozvočita, medtem ko Potočan v zarisanem kvadratu, v katerega je nameščen stol, izvaja koreografsko skico, navezujoč se na partikularno zgodovino izvajalca, na breakdance. Skozi to prakso se prav lepo vpisujejo dimenzije časovnosti, saj je to telo včasih izjemno okretno, drugič pa mu virtuoznost giba zmoti kakšen zatik ali spotikljaj. Stičišče glasbe, giba in petja producira gibanje telesa gor in dol po vrveh, ki spominja na navpičnega vrvohodca, ki, ko takole visi v zraku, niha med dvema skrajnostma, neko potencialnostjo dviga nad in dokončnostjo odrešitve, kakor gre brati tudi Kettejevo pripoved o samomoru, z vso težo gravitacije. Tukaj se gibalni material prelamlja in se vpenja v gibalne kode akrobatike ter generira material, ki trasira nove možne poteke za plešoče telo, četudi ima plesna zgodovina tudi svoje vrvohodce, denimo znani performans Trishe Brown, Man walking Down the Side of a Building, z nekoliko drugačnim

Body Says No | Novica

13. brat, 22. december 2018 ― Tik pred koncem leta nas je presenetila nova zasedba Body Says No, v katerih sicer deluje kar nekah znanih glasbenih obrazov (Karmakoma. Tovariš Strmoglavljeni, Zmajev rep itd). Za začetek nam ponujajo 3 udarne komade, ki še najbolj sledijo tradiciji post punka in noise rocka 90ih. Za začetek trije komadi, na radarju jih imamo, počakajmo na kaj več.  

Pet filmov filmskega festivala Liffe

Deseta umetnost, 22. december 2018 ― Tudi ekipa Desete umetnosti si je ogledala nekaj filmov na 29. ljubljanskem mednarodnem filmskem festivalu Liffe. Ponujamo vam pet naključnih celovečercev s kratkimi recenzijami. Žirija je glavno festivalsko nagrado vodomec soglasno dodelila filmu Bojevnica / Kona fer i strid režiserja Benedikta Erlingssona. House That Jack Built (2018) Zgodba preko pogovora z metaforičnim onostranstvom in ultimativnim sodnikom predstavi pet naključnih incidentov – […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Mary Poppins Returns (2018)  The Departed (2006)  Citizen Kane (1941)  Side Effects (2013)  Inglourious Basterds (2009) Copyright © Deseta umetnost [Pet filmov filmskega festivala Liffe], All Right Reserved. 2019.
Leto 2018: Maja Bogataj Jančič za STA: Ureditev avtorskih pravic v EU zahteva znanje avtorskega prava in razumevanje tehnologije

Leto 2018: Maja Bogataj Jančič za STA: Ureditev avtorskih pravic v EU zahteva znanje avtorskega prava in razumevanje tehnologije

Misli, 22. december 2018 ― Predlog direktive o ureditvi avtorskih pravic na enotnem digitalnem trgu, ki je bil letos ena od tem v EU, je v usklajevanju med evropskimi institucijami. Po besedah vodje Inštituta za intelektualno lastnino Maje Bogataj Jančič, ki je za STA podala pregled dogajanja in vsebinske poudarke, je možno, da bo sprejet še pred novim evropskim parlamentom.
V Poligonu prvi sejem avtorskih koledarjev

V Poligonu prvi sejem avtorskih koledarjev

Misli, 22. december 2018 ― V kreativnem centru Poligon bo danes med 10. in 18. uro potekal prvi sejem avtorskih koledarjev, poimenovan Maš čas?. Na njem se bodo z najrazličnejšo koledarsko produkcijo predstavili slovenski oblikovalci in ilustratorji. Obiskovalci bodo lahko izbirali med različnimi koledarji in rokovniki, v katere so vpete bolj ali manj nenavadne zgodbe.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 22. december 2018 ― OPRO, Zavod za aplikativne študije je izdal prvi del temeljnega, a spregledanega dela Simone de Beauvoir Starost, KUD Sodobnost International je izdala slikanico Čajna ženička Alfa Proysna, Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je izdal zgodbe Nore Wagener E. Galaksije, Celjska Mohorjeva družba pa Božično darilo Sonje Pucer.
Miley Cyrus božični pesmi pridala feministično noto

Miley Cyrus božični pesmi pridala feministično noto

Misli, 22. december 2018 ― Ameriška pop pevka Miley Cyrus je po svoje predelala božično skladbo Santa Baby in jo, kot poroča britanski BBC, spremenila v "feministično himno". Predstavila jo je v sklopu priljubljenega šova The Tonight Show With Jimmy Fallon in med drugim zapela, da ne potrebuje Božičkovih daril, saj si lahko sama kupi "te preklete stvari".
SAŠA SPAČAL: ZEMLJESTIK / EARTHLINK

SAŠA SPAČAL: ZEMLJESTIK / EARTHLINK

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 22. december 2018 ― "Povezovalne sposobnosti postčloveškega subjekta niso omejene na človeško vrsto, ampak vključujejo vse neantropomorfne elemente, začenši z zrakom, ki ga dihamo." —Rosi Braidotti Prostorska biotehnološka postavitev umetnice Saše Spačal v Galeriji Vžigalica želi služiti vstopu v postantropocentrično konstelacijo povezav in odnosov z okoljem, ki omogoča, da človeško delovanje v okolju mislimo bolj dinamično in trajnostno. Naravne spremembe so vpete v neskončno število mikro in makro povratnih zank planeta, ki jih človeštvo tudi kot samooklicana geološka sila zelo težko dojame v vsej njihovi kompleksnosti. Zemlja je potopljena v planetarni metabolizem snovi, ki krožijo med litosfero, atmosfero, hidrosfero in biosfero. Biogeokemijsko kroženje med sferami poganjajo povratne zanke presnove mikroorganizmov, ki povezujejo vse biološke in tehnološke akterje v tok stika vsega z vsem, v intra_fluks izmenjav in odnosov. Z vdihom in izdihom človek vzpostavi intimno vez s planetom, a kaj se zgodi, ko ta postane tehnološko mediirana? Kakšna bo doza, kdo jo odmeri in kdo preživi? Razstava Zemljestik umešča Zemljo v postčloveško sedanjost, ki vsebuje tako seme prihodnosti kot senco minljivosti. Sedanjost kot seme prihodnosti obiskovalec izkusi pri instalaciji Inspirij, kjer se nadiha zemeljske "bakterije sreče" Mycobacterium vaccae. Ritem dihanja narekuje napihovanje balonov za oživljanje, ki naj bi človeka pomirili in mu omogočili sanje o svetli tehnokratski prihodnosti. Trenutek minevanja in poslavljanja se zgodi pri instalaciji Ekspirij, kjer obiskovalci z izdihi prenašajo svoje mikrobiome na pozunanjena pljuča. Kapljice izvlečka pokopališke ciprese Cupressus sempervirens združbe mikrobov vztrajno spirajo. Toda vseh človeških izločkov se ne da prečistiti, zato izgorevajo na suhi zemlji, ki jo onesnažujejo. Med skoraj preteklostjo in skoraj sedanjostjo stoji instalacija Simbiom s črno deteljo Trifolium pratense, ki v simbiozi z bakterijo Rhizobium proizvaja kisik in veže dušik, kar
Leonardo da Vinci

Leonardo da Vinci

ARS Likovni odmevi, 22. december 2018 ― Ob 500. obletnici smrti Prvo oddajo Likovni odmevi v letu 2019 posvečamo renesančnemu umetniku Leonardu da Vinciju. Letos, natančneje 2. maja, bo minilo 500 let od njegove smrti in v Italiji in po svetu bojo pripravili več kot 100 dogodkov. Pred leti je v Narodnem muzeju v Ljubljani gostovala mednarodna razstava z naslovom Leonardo da Vinci – znanstvenik, izumitelj, umetnik. Poudarek razstave s preko 250 eksponati je bil na Leonardovem umetniškem delu, ki je nenehno sledilo znanstvenim raziskavam in teoretski razpravi. Bil je med prvimi umetniki, ki je smatral, da je slikarstvo znanost in je vpeljal ustvarjalni princip, ki je temeljil na sintezi raziskovanja naravnih zakonov in znanosti, kar je želel prenesti na prihodnje rodove. O tem je pisal eden največjih poznavalcev Leonardovega dela, lani umrli dr Carlo Pedretti. V današnji oddaji Likovni odmevi lahko v prevodu dr Petra Kosa poslušate povzetek njegove razprave.

22. decembra 1892 se je v Pulju rodil Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij

Kamra.si, 22. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. decembra 1892 se je v Pulju rodil Herman Potočnik Noordung, slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike (astronavtike), vesoljskih poletov in tehnologij. Umrl je 27. avgusta 1929 na Dunaju. Družina Potočnik je v Pulju najbrž prebivala v mornariškem predelu Sv. Polikarp. Herman se je kot četrti otrok tam rodil 22. decembra 1892. Natančen naslov žal ni znan, saj v rojstni in krstni knjigi, v katero so bili vpisani otroci staršev, zaposlenih v vojaški mornariški službi, ni bilo rubrike za vpis tega podatka. Krščen je bil precej pozno, kot katoličan, in sicer 2. marca 1893. Krstni boter je bil očetov brat Franz Pototschnig, lastnik tovarne usnja v Slovenj Gradcu. Posebej je pri tem omeniti zapis priimka dveh bratov: Hermanov oče je naveden kot Josef Potočnik, stric pa kot Franz Pototschnig.Leta 1894 je v triinpetdesetem letu starosti umrl Hermanov oče. Po njegovi smrti, ko je bil Herman star 15 mesecev, se je mati odločila, da se s svojimi štirimi otroki preseli v Maribor. Takrat sta v njenem rojstnem kraju živela njena mati Camilla in že omenjeni brat Josef Kokoschinegg.Kot vdova po vojnem veteranu je Maria Potočnik dobila v najem povsem novo stanovanje v drugem nadstropju leta 1894 zgrajene poštne palače na vogalu sedanjega Slomškovega trga in Poštne ulice. Podatek o naslovu bivanja je naveden v mariborskem adresarju za leto 1898. Na strani 143 je navedena Maria Potočnik, vdova po zdravniku, kot stanujoča v Domgasse 7 II (drugo nadstropje). Sedaj je to nefunkcionalni vhod v poštno palačo v Poštni ulici. Skozenj je bil takrat tudi dostop k poštni blagajni v pritličju palače. V drugem nadstropju so bila najemniška stanovanja. Isti naslov je naveden tudi pri vpisu v poročno knjigo Hermanove sestre Franziske, ki se je 6. avgusta 1900 poročila dr. Antonom Valentincigom. Pri vpisu je naveden naslov bivanja njune matere v Mariboru: Domgasse 7. V tem času je Herman še bival pri materi.
Glasbeni izvoz–uvoz

Glasbeni izvoz–uvoz

Odzven, 22. december 2018 ― Peter Baroš si že nekaj let prizadeva za vzpostavitev svojstvenega Music Export Officea v Sloveniji – telesa in ustrezne strategije za načrtno promocijo in razvoj podpornih mehanizmov domačega glasbenega ustvarjanja v tujini.
še novic