Novice

aktualno

The Objective (2008)

The Objective (2008)

Deseta umetnost, 27. april 2019 ― The Objective je relativno neznan film režiserja Daniela Myricka, ki je večino najbolj poznan kot soustvarjalec fenomena The Blair Witch Project. Mešanica vojnega filma in ZF trilerja z elementi grozljivke pripoveduje dokaj preprosto zgodbo o skupini vojakov, ki se med skrivnostjo misijo v Afganistanu izgubi v gorah in je priča bizarnim dogodkom, za katere so prepričani, da so nezemeljskega […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  0 (Zero), Be the first to leave a reply! You might be interested in this:    Bumblebee (2018)  The Master (2012)  Liffe: Razglasitev nagrad in naznanitev zmagovalca festivala  The Ballad of Buster Scruggs (2018)  Pasolini (2014) Copyright © Deseta umetnost [The Objective (2008)], All Right Reserved. 2019.
Predavanje: Roger Ballen, Igra prikazni / The Theatre of Apparition

Predavanje: Roger Ballen, Igra prikazni / The Theatre of Apparition

Galerija Fotografija, 27. april 2019 ― Predavanje: Roger Ballen, Igra prikazni / The Theatre of Apparition Dan pred otvoritvijo razstave Roger Ballen: Igra prikazni / The Theatre of Apparition, 1. aprila ob 18.00 bo Roger Ballen na predavanju z naslovom Retrospektiva predstavil svoje dolgoletno delo. Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku. Vstopnina za predavanje znaša 5€. Vstopnice so že na voljo v predprodaji v Galeriji Fotografiji – število sedežev je omejeno! var getImageSrc = jQuery('.post-featured-img img').attr('src'); jQuery('.background-img').css('background-image', 'url(' + getImageSrc + ')');

To je bila najboljša predstava v mojem življenju

Kriterij.si, 27. april 2019 ― To je bila najboljša predstava v mojem življenju Sindikat odklonskih entitet Urednik Sat, 04/27/2019 - 21:41 To je bila najboljša predstava v mojem življenjuzapis o predstavitvi delavnice Brez filtra Napotivši se proti Stari elektrarni sem razmišljal, kakšne vse pomenske konotacije mi padejo na pamet ob besedni zvezi »brez filtra« in kako so zgodovinsko, geografsko in kontekstualno specifične. Na misel mi je prišla turneja Rollingov izpred par let pa Naratov mladinski bend, potem razni stroji in izpušni plini, slab pritisk v pipi, še pred vsem tem pa edit, crop in gallery. O dedkovi zakajeni kleti in Drini brez filtra pa nisem niti mislil – da mislim. Pa sem. In bom še enkrat. Mislil namreč. O Drini. No, ne o Drini. O cigaretah. O ultimativnih ljubljanskih cigaretah. S filtrom. --- Filter 57. Ravno te dni sem vsled raziskovanja ljubljanske tovarniške in tovariš(ičniš)ke zgodovine za novonastajajočo kolesarsko feministično turo po Ljubljani naletel na pričevanje, da urbana legenda o znamenitem ljubljanskem filtru 57 ne drži. Temu, da so bile v mehkem paketku cigarete obrnjene s filtrom navzdol, namreč ni botroval ingeniozni vizionar, ki je predvidel, da bodo od šmira umazane delavske roke raje segale po teh čikih kot katerih drugih. Ne, šlo je zgolj za navadno, tako rekoč osnovnošolsko napako pri štetju obratov, ki jih cigareta naredi na tekočem traku, preden roma v zavojček. Torej je bila prva serija prvih cigaret s filtrom v Jugoslaviji plod profane napake. Delavci na začetku niso kupovali filtra 57 zato, ker so lahko z umazanimi rokami prijeli za nefiltrirano stran. Ne, takrat so bile (domala?) vse cigarete enostavno brez filtra. Filter 57 so kupovali, ker je bila to pač prva domača cigareta s filtrom. To, da je bila obrnjena na glavo, je bilo enako kot pri ostalih čikih, le da je bil v tem primeru na drugi strani filter, pri ostalih pa ne. Najbrž so bile filtrirane cigarete leta 1957 stvar prestiža in ameriških filmov. In šele ko so imeli kioske polne c
Logatec: Prejemnik zlate muze je postal slikar Beno Žnidaršič

Logatec: Prejemnik zlate muze je postal slikar Beno Žnidaršič

Notranjsko primorske novice » Kultura, 27. april 2019 ― Logatec, 26. april – Sinoči so v stekleno dvorani v Logatcu z otvoritvijo razstave likovnih del zaključili letošnji 15. Ex tempore Logatec 2019, tokrat na temo Pomlad. V izboru  je bilo okrog 80 del slikarjev, ki so se udeležili zaključne prireditve in podelitve priznanj in nagrad. Ocenjevanje prispelih del je bilo zaradi kvalitete del zahtevno, pa vendar je komisija nagradila sedem avtorjev. Zlato muzo je letos prejel slikar Beno Žnidaršič ki slika z usti.  Zlata muza, ex tempore Logatec 2019 – Foto: JL O letošnjem poteku Ex tempora je zbranim spregovorila likovna kritičarka Anamarija Sibilj Šajn, ki  spremlja delov logaških likovnikov že vrsto let. Na temo Pomlad so umetniki različnih zvrsti, tehnik in žanrov ustvarili nabor različnih del, od slik, pa do povsem uporabnih »pomladnih čeveljcev«. Ob tem se je Šajnova vprašala, kaj vse sploh je umetnost, ali ni to koncentrat vsega, kar zaznavamo, torej nas nagovarja  veliko bolj , kot pa druge stvari. Ob tem se je zahvalila vsem, ki so na Ex temporu sodelovali in obdelali v različnih tehnikah raznolike motive s skupnim imenovalcem –  Pomlad. Za kulturni program na prireditvi sta poskrbeli Anda Ovsec z doživeto recitacijo in citrarka Urška Rožmanec. View this post on Instagram V Stekleni dvorani v Logatcu so 26. aprila 2019 z odprtjem razstave likovnih del na temo »Pomlad,« zaključili letošnji 15. Ex tempore Logatec2019. Prijavilo se je 94 slikarjev, v izboru je bilo okrog 82 del. Večina se jih je udeležila zaključne prireditve in podelitve priznanj in nagrad.Zlato muzo – najvišje priznanje, je letos prejel slikar Likovne sekcije Zveze paraplegikov Slovenije Benjamin Žnidaršič, ki je tudi polnopravni član Mednarodnega združenja slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami in član Likovnikov Zavoda Ars Viva. Slikarje in ljubitelje likovne umetnosti je ob otvoritvi nagovorila likovna kritičarka Anamarija Sibilj Šaj
Kognitivna disonanca

Kognitivna disonanca

LUD Literatura, 27. april 2019 ― Nikomur ni treba plesati blizu mene. Nikomur se ni treba bati, da ga bom potrepljal po rami in z njim začel nezaželen nočni pogovor. Eden od žalostnih ljudi sem, plesalcev z zaprtimi očmi, nočnih ribičev brez vabe, čeprav sem jo sam imel, pa se mi je utrgala s trnka.

Začenja se nova sezona LJUBLJANSKIH ZGODB!

Ana Monro, 27. april 2019 ― V petek, 10. maja, se tudi uradno začenja nova sezona atraktivne interaktivne pohodne predstave Ljubljanske zgodbe! Prisrčno vabljeni! Vse informacije najdete TUKAJ!               The post Začenja se nova sezona LJUBLJANSKIH ZGODB! appeared first on Ana Monro.
Slovenski gledališki letopis 2017/18 razširjen z radijsko igro

Slovenski gledališki letopis 2017/18 razširjen z radijsko igro

Misli, 27. april 2019 ― Pod okriljem Slovenskega gledališkega inštituta (Slogi) je izšel 26. zvezek Slovenskega gledališkega letopisa za gledališko sezono 2017/18. Tokratna izdaja redne serijske "teatrografije" prinaša pomembno vsebinsko novost in obogatitev. Gledališkim zvrstem, ki jih je doslej zajemala v uvid, se pridružuje radijska igra, predvajana na Radiu Slovenija.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 27. april 2019 ― Pri založbi LUD Šerpa je izšel izbor poezije ameriškega avtorja Jacka Spicerja z naslovom To so mi naredile besede, pri založbi Zala pa roman Sin katalonskega avtorja Alejandra Palomasa. Pri Mladinski knjigi je izšel novi del dogodivščin Pasjega moža avtorja Dava Pilkeyja, pri založbi Miš pa slikanica Zgodba o luknji avtorice Kelly Canby.

27. aprila 1907 se je rodil France Mihelič, slovenski slikar ...

Kamra.si, 27. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. aprila 1907 se je rodil France Mihelič, slovenski slikar, grafik in ilustrator. Umrl je  1. avgusta 1998. Miheličevi so se s Tolminskega preselili v Virmaše, ko je oče dobil delo na železnici. Čeprav so že od leta 1909 živeli v Ribniški dolini, je France ohranjal stik z rojstnim krajem. V Ribnici je hodil v ljudsko in meščansko šolo, njen ravnatelj - amaterski slikar Janko Trošt pa je bil njegov prvi likovni učitelj. Od leta 1923 do 1927 je France obiskoval učiteljišče v Ljubljani, stanoval pa je v Virmašah. Hkrati se je šolal na zasebni risarski šoli Probuda pri Mateju Sternenu in Mirku Šubicu.

27. aprila 1846 je v Celje pripeljal prvi vlak

Kamra.si, 27. april 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...27. aprila 1846  je v Celje pripeljal prvi vlak. »Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cveteči verti bili, zdej kolodvor (Bahn- hof) stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gré železnica (železna cesta), in hru- mejo železni sloni, hlaponi (Lokomotiven) imenovani. Že več dni poskušajo te železne konje, kakor jih kmetje okoli Celja imenujejo. Perpravljeni so že trije hlaponi, kteri imajo imena: Ocean, Grossglockner in Idria. 27. dan pretečeniga mesca je vikši ogleda c.k. železnice D. Ghega pervo poskušnjo s hlaponam storil in se od Marburga v Celje nazaj v dveh urah in 45 minutah perpeljal. Ko vihar dirjajo hlaponi do Marburga in nazaj; v Gradec nas bodo perhodnji mesec vozili. – Kaj druziga; imamo že lepo spomlad, ali bolj po pravim govoriti, vroče poletje. Žito visoko, hoste zelene, sadne drevesa in vinske gorice v cvetji rodovitno letino nam obetajo.« Tako je prihod prvega vlaka v Celje opisal celjski zdravnik in dopisnik Novicam dr. Jožef Šubic.  
1940 Francija – Zahodna fronta

1940 Francija – Zahodna fronta

Stare slike (Cerknica), 27. april 2019 ― Zemljevid zahodne fronte je bil namenjen za uporabo v Wehrmachtu. Kako se je znašel pri nas, ne vem. Natisnili so ga v Italiji, takrat, ko so bili še prijatelji. Na njem so označene glavne in povezovalne ceste, uporabljala pa ga je Podružnica visokega poveljstva oskrbovalnih čet. Seveda so morali biti na čistem, kje in kako […]
Tamara Griesser Pečar: Kaj praznuje Slovenija 27. aprila?

Tamara Griesser Pečar: Kaj praznuje Slovenija 27. aprila?

Časnik, 27. april 2019 ― »Dan upora je v resnici dan komunistične zarote, ki je Slovencem povzročila neizmerne žrtve in novo okupacijo, je dan velike prevare, je dan slovenskega razdora in praznik narodnega žalovanja. Upor in osvoboditev je proti volji upornikov iz leta 1941 prinesel šele 25. junij 1991.« (Anton Drobnič) Slovenija se vidno obrača nazaj v smer, katero je […] The post Tamara Griesser Pečar: Kaj praznuje Slovenija 27. aprila? appeared first on Časnik.
Komunisti so za svoj revolucionarni namen izkoristili sokole

Komunisti so za svoj revolucionarni namen izkoristili sokole

Časnik, 27. april 2019 ― Komunist Edvard Kardelj oktobra leta 1940 v Zagrebu napovedal, „da bodo šli komunisti v oborožen odpor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnost za revolucijo in če bo to v interesu Sovjetske zveze“. The post Komunisti so za svoj revolucionarni namen izkoristili sokole appeared first on Časnik.
Na letošnji Tribeci več kot 80 premier

Na letošnji Tribeci več kot 80 premier

Misli, 27. april 2019 ― V New Yorku poteka vsakoletni filmski festival Tribeca, na katerem bodo v 12 dneh prikazali več kot 80 premier. Program sega od del še neuveljavljenih do del priznanih ustvarjalcev ter od komedij do filmov, osredotočenih na glasbo, politiko ali družbo. Festival se bo sklenil 5. maja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Here we go again….SYSTEM 317

Here we go again….SYSTEM 317

ARS Likovni odmevi, 27. april 2019 ― Marko Peljhan na 58. beneškem bienalu V Benetkah bodo jutri uradno odprli 58. mednarodno umetnostno razstavo, beneški bienale, ki prinaša vpogled v aktualno svetovno likovno – vizualno produkcijo. Skupen naslov May You Live In Interesting Times pomensko izhaja iz starodavnega kitajskega prekletstva, ki napoveduje nestanovitno obdobje, prepredeno s krizami in nemiri. Naslov bi lahko prevedli z ironičnim podtonom »Da bi živeli v zanimivem času«, pri čemer so zanimivi časi besedna zveza, ki vzbuja misel o izzivalnem, celo grozečem času, kot ga živimo danes, kot je dejal predsednik beneškega bienala Paolo Baratta. V zgodovinskih Vrtovih in v Arzenalu se bodo predstavili umetniki iz posameznih držav, na ogled pa bo tudi skupinska mednarodna razstava, ki jo tokrat kurira Ralph Rugoff, direktor londonske galerije Hayward. Slovenijo po izboru komisarke paviljona Zdenke Badovinac, s projektom Here we go again…SYSTEM 317 Situacija iz serije Resolucija, zastopa Marko Peljhan. V oddaji Likovni odmevi bomo predstavili projekt, ki obravnava sodobno stanje sveta in podaja utopičen odgovor na hitre spremembe razmer življenjskega okolja. V pogovoru z Aleksandro Saško Gruden ga bosta predstavila kustos razstave Igor Španjol in umetnik Marko Peljhan:
še novic