ARS Arsov forum, 27. avgust 2019 ― Kako se pripravljamo na častno gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022? Prvič sem slišal za Slovenijo zaradi skupine Laibach. In kar sem se naučil v teh letih, kar me je najbolj prevzelo v Sloveniji, je vaša strast do poezije. To je nekaj edinstvenega, kaj vse delate za poezijo, kako imate radi poezijo, koliko poezije se napiše v Sloveniji, zame je to zelo pomembno, je povedal direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, ki je v sklopu priprav na častno gostovanje Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2022 obiskal Slovenijo. Povedal je še, da moramo v Frankfurtu pokazati strast in navdušenje nad svojo lastno državo, jezikom, poezijo, hrano, regijo, na veliko stvari moramo misliti. Poudaril je, da imamo še tri leta časa, da razmislimo, kako bomo v Frankfurtu pokazali to, za kar se Slovenija zavzema. Ali namenjamo temu dogodku vitalne sile in sredstva? Kakšni bodo konkretni učinki častnega gostovanja? Koliko bo projekt lahko pomagal slovenskemu založništvu in avtorjem? Z izjavami v oddaji sodelujejo direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos, minister za kulturo Zoran Poznič, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Barbara Štravs Podlogar, direktorica finske agencije za literarno izmenjavo FILI Tiia Strandén. Gostje razprave pa so direktorica Javne Agencije za knjigo Renata Zamida, predsednica Društva slovenskih založnikov in direktorica založbe Ocean Nataša Detič, predsednik Društva slovenskih pisateljev Dušan Merc in Simona Škrabec, ki je sodelovala pri častnem gostovanju Katalonije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Častno gostovanje v Frankfurtu je velik projekt. Primerjamo ga lahko z uvrstitvijo na olimpijske igre. Za večino držav je bila to enkratna priložnost. Sejem obišče 280 tisoč obiskovalcev iz 160 držav, o njem pa poroča kar 10 tisoč akreditiranih novinarjev in blogerjev. In med vsemi bo čez tri leta na osrednjem razstavišču izpostavljena Slovenija, ki ji bo namenjeno kar 70 odst

SEM, 27. avgust 2019 ― V Koroškem pokrajinskem muzeju, Muzej Slovenj Gradec je še do 2. septembra na ogled skupinski razstavni projekt Afrika treh muzejev pri katerem sodelujemo Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej. Prijazno vabimo na vodstvo po razstavi po kateri vas bodo popeljali muzejski strokovnjaki – kustosi treh muzejev: dr. Marko Frelih (SEM), Blaž Verbič (Muzej Velenje) in Brigita Rajšter (Koroški pokrajinski muzej). Predstavili vam bodo pregled afriških zbirk od 19. stoletja dalje iz Slovenskega etnografskega muzeja, zbirko Františka Foita iz Muzeja Velenje ter izbrane vsebine in predmete iz zbirke dr. Franca Tretjaka iz Koroškega pokrajinskega muzeja. Veliko muzejev po Sloveniji ima v zbirkah predmete iz neevropskih dežel, med njimi tudi predmete iz Afrike. Toda v treh muzejih so afriški zbirke še posebej izpostavljene in že desetletja prisotne na stalnih razstavah. Slovenski etnografski muzej, Muzej Velenje in Koroški pokrajinski muzej imajo v svojem poslanstvu posebno čast, da širši javnosti lahko z razstavami in različnimi muzejskimi programi predstavijo bogato kulturno dediščino afriških kultur – od predmetov iz faraonskega Egipta do sodobnih stvaritev afriških umetnikov. Slovenski etnografski muzej načrtno dokumentira vse oblike povezav Slovencev z Afriko, ki neprekinjeno trajajo že od 19. stoletja. Poleg bogate materialne dediščine je v muzeju shranjena tudi pomembna zbirka fotografij in arhivskih dokumentov. Muzej Velenje že dolgo s stalno razstavo predstavlja izjemno življenjsko zgodbo češkega kiparja, pisatelja in popotnika Františka Foita. Skupaj s soprogo Ireno so ga zapletene okoliščine iz Kenije pripeljale v Velenje in v grajskih prostorih si obiskovalci lahko ogledajo slikovito zbirko mask, kipov in tradicionalnih kiparskih izdelkov študentov, ki jih je poučeval. Koroški pokrajinski muzej ima zelo raznovrstno afriško zbirko dr. Franca Tretjaka, ekonomista in enega vodilnih slovenskih strokovnjakov za analizo in razvoj a

ARS Esej na radiu, 27. avgust 2019 ― V oddaji boste slišali odlomek prispevka Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na območju severne meje Mirovna pogodba iz Saint-Germaina, sklenjena 10. septembra 1919, je določila avstrijske meje. V oddaji Esej na radiu boste slišali odlomek prispevka slovenskega zgodovinarja in narodnostnega delavca na avstrijskem Koroškem Teodorja Domeja o vprašanjih slovenske identitete na tem območju z naslovom Rož, Podjuna, Zilja … moja domovina, narod moj trpin? Besedilo je izšlo v zborniku Inštituta za slovensko narodopisje Traditiones leta 1997. Bereta ga napovedovalca Eva Longyka Marušič in Ivan Lotrič. Vmesni glasbeni vložki so odlomki pesmi Rož, Podjuna, Zila v priredbi Pavleta Kernjaka in Tončija Feiniga. Glavni izvajalec je bil Tonč Feinig Trio. Oblikovalec zvoka je bil Damjan Rostan, glasbeno opremo je izbral Mihael Kozjek, urednik oddaje je Andrej Rot.