Novice

aktualno

Potujoča muzika 5

Naši zbori, 7. december 2019 ―   V skladu s konvencijo Svetovne zborovske zveze IFCM je tudi letošnje, peto po vrsti, druženje pojoče slovenske mladeži nosilo… The post Potujoča muzika 5 appeared first on Naši zbori.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 7. december 2019 ― Cankarjeva založba je izdala roman Suzane Tratnik Norhavs na vrhu hriba, Polona Kisovec pa je pri svojem podjetju 121 Marketing izdala knjigo Odklopi srečo vklopi življenje. Založba ZRC je izdala teoretsko delo o družbeni in identitetni mobilnosti v slovenskem prostoru, založba Miš pa pesmi Toneta Pavčka Čenčarija z ilustracijami Kostje Gatnika.

DARILNA KARTICA HIŠE OTROK IN UMETNOSTI

Hiša otrok in umetnosti, 7. december 2019 ― Darilna kartica je odlično praznično darilo! Na njej so štirje kuponi, ki jih lahko zamenjate za štiri vstopnice v Hiši otrok in umetnosti. Cena kartice je 16 evrov. Kupite jo lahko na blagajni Hiše uro pred vsako prireditvijo. Več informacij na e-naslovu ali na 041663904.

Narcis v morju všečkov

Kriterij.si, 7. december 2019 ― Narcis v morju všečkov Jan Rozman: MEMEMEME Urednik Sat, 12/07/2019 - 12:04 Narcis v morju všečkov Predstava se je na videz ustavila. Plesalci so se kot v upočasnjenem posnetku gibali po odru. Minuto, dve, nato pet … se ne zgodi skoraj nič. Samo zelene postave so nežno valovale pred belim ozadjem. Pogledoval sem po občinstvu in oprezal za prvo modrikasto svetlobo zaslona, ki bo osvetlila zdolgočasen obraz. Minuta, dve ali pet je danes veliko pozornosti. V prvem delu predstave so jo do zadnje sekunde ugrabili nastopajoči, njihove grimase, ples in besedilna sporočila. Zdaj pa smo bili gledalci pred izbiro. Kateremu FOMO podleči? Ostati s pogledom na odru ali izrabiti trenutek nedogajanja za hiter obrok elektronskih dražljajev? Prva odločitev – ostati s pogledom na odru – je bila vsekakor smiselna. Naslov predstave Jana Rozmana Memememe namreč združuje dva ključna motiva internetnega družabnega življenja: obsedenost z JazJazJazJaz in kulturo mema, pri katerem je za razumevanje sporočila pomembna vsaka podrobnost ali referenca. Plesalci se najprej posvetijo Jazu – iskanju načina, kako se kar najbolj izzivalno in sproščeno spogledovati s kamero mobilnika ali napisati udarno besedilno vrstico. Vendar predstavljanje Jaza na spletu ni zares spontano, saj je treba za uspešno pridobivanje pozornostnih točk – všečkov in delitev – dobro poznati žanrska pravila. Ta niso nikjer zapisana, vendar se uporabniki družabnih omrežij zelo hitro naučijo, da vse fotografije in videi niso enako uspešni. Sproščenost je nagrajena, dokler smeha ne zamenja posmeh. Iskrenost je kul, če ni preveč naivna. Zaljubljenost je prisrčna, kadar se ne zdi obupana, žalost pa je znosnejša s ščepcem (samo)ironije. Nekatere vsebine zato prejmejo več pozitivnih odzivov, druge ostanejo spregledane in jih zakoni družabne evolucije izločijo iz prihodnjih objav. Potrebo po uprizarjanju sebe v vsakdanjem življenju je pred več kot šestdesetimi leti podrobno opisal sociolog Ervin Goffman. Že tradici
Radio and Juliet v prestižnem londonskem Coliseumu

Radio and Juliet v prestižnem londonskem Coliseumu

SNG Maribor, 7. december 2019 ― Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor danes in jutri s predstavo Edwarda Cluga Radio and Juliet gostuje v londonskem Coliseumu. V najlepši ljubezenski zgodbi na svetu, drzno soočeni z glasbo britanskega alternativnega rock benda Radiohead, bodo nastopili prvak Marijinskega baleta Denis Matvienko, Matjaž Marin, Tiberiu Marta, Gaj Žmavc, Yuya Omaki, Christian Guerematchi in prvakinja Angleškega nacionalnega baleta (English National Ballet) Katja Khaniukova.

V Mini teatru Pasolinijeva Ribica v režiji Ivice Buljana

SiGledal Novice, 7. december 2019 ― V Mini teatru bo drevi premiera komično-žalostne melodrame Piera Paola Pasolinija Ribica v režiji Ivice Buljana. Ribica je "zgodba o ženski v poznih 30. letih, ki se ni nikoli poročila in ki meče ribiško palico v jezero ter poskuša uloviti svoje lastno življenje", so zapisali v gledališču. V slovenski krstni izvedbi predstave jo igra Ana Urbanc.

Pri založbi Goga izšel izbor pesmi Maruše Krese

Misli, 7. december 2019 ― Pri založbi Goga je pod preprostim naslovom Pesmi izšel izbor pesmi leta 2013 preminule pesnice, pisateljice, publicistke in aktivistke Maruše Krese. Kot je na petkovi predstavitvi v klubu Daktari povedala urednica Jelka Ciglenečki, knjiga prinaša izbor pesmi iz vseh šestih pesniških zbirk Maruše Krese, pripravila ga je Amalija Maček.
"Potrebujemo urad za kulturo manjšin"

"Potrebujemo urad za kulturo manjšin"

MMC Drugo, 7. december 2019 ― Za kulturo manjšin potrebujemo sistemsko rešitev, ker so manjšinska društva odvisna od posameznikov in od njihovega občutka za manjšinsko problematiko. SKC Danilo Kiš skoraj deset let neguje spomin na pisatelja, ki pooseblja multikulturalizem.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 7. december 2019 ― Cankarjeva založba je izdala roman Suzane Tratnik Norhavs na vrhu hriba, Polona Kisovec pa je pri svojem podjetju 121 Marketing izdala knjigo Odklopi srečo vklopi življenje. Založba ZRC je izdala teoretsko delo o družbeni in identitetni mobilnosti v slovenskem prostoru, založba Miš pa pesmi Toneta Pavčka Čenčarija z ilustracijami Kostje Gatnika.

CoFestival 2019: Rejvmašina

Koridor, 7. december 2019 ― Na letošnji ediciji CoFestivala sta se predstavila avstrijska ustvarjalca Doris Uhlich in Michael Turinsky s predstavo Rejvmašina. The post CoFestival 2019: Rejvmašina appeared first on Koridor – križišča umetnosti.

Na sejem Maš čas? po avtorski rokovnik ali koledar z zgodbo

Misli, 7. december 2019 ― V kreativnem centru Poligon na Tobačna ulica 5 bo danes od 10. do 18. ure potekal 2. sejem avtorskih koledarjev, poimenovan Maš čas? Kot lani se bodo na sejmu z najrazličnejšo produkcijo koledarjev in rokovnikov, v katere so vpete bolj ali manj nenavadne zgodbe, predstavili slovenski oblikovalci in ilustratorji.
1910-1913 Tolmin in Kanal ob Soči – Živela polovica

1910-1913 Tolmin in Kanal ob Soči – Živela polovica

Stare slike (Cerknica), 7. december 2019 ― Tine Bombač, ki mi je dal tole fotografijo, je dejal, da so na sliki udeleženci oficirske šole 7. lovskega bataljona 3. kompanije, slikani v Tolminu 19. sušca 1910. Napis ŽIVELA POLOVICA pomeni, da so vojaki, udeleženci oficirske šole opravili polovico roka, tu verjetno polovico usposabljanja v oficirski šoli. 7. lovski bataljon se sestavljali večinoma Slovenci, […]
Sledi v kamnu

Sledi v kamnu

ARS Likovni odmevi, 7. december 2019 ― Kipar Jiři Bezlaj z retrospektivno razstavo Kamen vzbuja občutek, kot da smo nekje v naravi odkrili razkrajajoče se fragmente umetnosti Jiři Bezlaj se tematsko in formalno navezuje na kulture starih civilizacij, mitologijo, naravo ter življenje kot tako. Te teme spremljajo večino njegovega opusa, ki je na razstavi Kamen v Mestni galeriji Ljubljana predstavljen pretežno kronološko, vsaka izmed sob predstavlja en cikel. Gre za do sedaj najbolj obsežno predstavitev več kot petih desetletij ustvarjanja tega umetnika, ki abstraktne oblike pogosto združuje s figuraliko, povezano s človekom ali izbranimi živalmi ter rastlinami. Kustos razstave je Sarival Sosič, v oddaji pa o svojem delu pripoveduje Jiři Bezlaj.
Rdeči čeveljci

Rdeči čeveljci

ARS Filmska glasba, 7. december 2019 ― Brian Easdale je leta 1948 prejel nagrado oskar za izvirno glasbo k plesno-filmskem muzikalu Rdeči čeveljci Nadaljena balerina je razpeta med strastno predanostjo plesu in ljubeznijo do mladega skladatelja. Ko ne zdrži več pritiskov, skoči pod vlak, nato pa s poslednjimi močmi prosi, naj ji sezujejo rdeče baletne copate. Brian Easdale je leta 1948 prejel nagrado oskar za izvirno glasbo k plesno-filmskem muzikalu Rdeči čeveljci…
Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja

Vojna zvezd: Vzpon Skywalkerja

ARS Gremo v kino, 7. december 2019 ― Nož v hrbet, Portret mladenke v ognju, Sune in Sune V središču oddaje Gremo v kino je zadnji del tretje in zadnje trilogije Vojne zvezd s podnaslovom Vzpon Skywalkerja. Ocenili bomo tudi detektivko z zvezdniško zasedbo (Jamie Lee Curtis, Daniel Craig, Christopher Plummer in drugi) Nož v hrbet režiserja Riana Johnsona (sicer tudi režiserja predzadnjega dela Vojne zvezd), pa novi film francoske cineastke Céline Sciamma (avtorice Pobalinke in Bande punc) – njena zgodovinska romanca Portret mladenke v ognju, postavljena v 18. stoletje, je v Cannesu prejela nagrado za najboljši scenarij – ter švedsko družinsko komedijo Jona Holmberga Sune in Sune.
Johann Christian Bach /5/

Johann Christian Bach /5/

ARS Skladatelj tedna, 7. december 2019 ― Med štirimi otroki, ki jih je rodila njegova prva žena Maria Barbara, sta bila njegova najstarejša sinova Wilhelm Friedemann in Carl Philipp Emanuel, ki sta pozneje zaslovela kot najpomembnejša glasbenika svojega časa. Johann Christian Bach, najmlajši sin Johanna Sebastiana Bacha, je večino življenja preživel v Londonu. Johann Sebastian je imel kar dvajset otrok, a jih je le polovica preživela otroštvo. Med štirimi otroki, ki jih je rodila njegova prva žena Maria Barbara, sta bila njegova najstarejša sinova Wilhelm Friedemann in Carl Philipp Emanuel, ki sta pozneje zaslovela kot najpomembnejša glasbenika svojega časa. Maria Barbara je leta 1720 nepričakovano umrla in Bach seje leto in pol pozneje poročil z Anno Magdaleno Wilcke. Njun prvi sin Gottfried Heinrich je bil menda zelo nadarjen, a svojega daru nikoli ni razvil, ker je bil blažje duševno prizadet. Naslednji glasbenik v družini je bil Johann Christoph Friedrich, najmlajši sin Johann Christian pa se je rodil leta 1735, ko je imel Bach petdeset let. Bil je najbolj vsestranski izmed njegovih otrok, najmanj podoben očetu in edini, ki je komponiral italijanske opere.

»Sem pojem, sem koncept, sem dejavnost, sem živa fraza«

Kriterij.si, 7. december 2019 ― »Sem pojem, sem koncept, sem dejavnost, sem živa fraza« Jan Rozman: MEMEMEME Urednik Sat, 12/07/2019 - 00:10 »Sem pojem, sem koncept, sem dejavnost, sem živa fraza« Kdo je koncept in kdo je odgovor?  Kdo je živa fraza in kdo pojem? Vse to je »meme«. In kaj vse zajema »meme« v »MEMEMEME«? To nam razkrivajo štirje performerji (Peter Frankl, Kaja Janjić, Julija Pečnikar, Daniel Petković) v koreografskem delu Jana Rozmana z naslovom »MEMEMEME«. Plesalci združujejo avtodestruktivne vedenjske vzorce z repeticijami, ki jih kakor spekter impresij projicirajo v zunanji svet. Posledično se memi rojevajo nenehoma. Vedno in povsod. Vsaka gesta in vsak gib v predstavi sta bila del celote. Ta je bila razkrojena na tisoče mikrodelcev in njen čar je bila nesmiselnost. V nekem trenutku ni bilo nikakršne potrebe po smiselnosti. Absolutna nesmiselnost je performerja zapeljala v spontano gibanje, obdano s primesjo emocij, ki so se skupaj s telesi zlivale v eno »dejstvo«. Mi, gledalci, smo bili ključni dejavnik, da smo videno pretvorili – vase. Vsak je to storil na lasten inovativni način, posledično so v nekih trenutkih nastale različne neme impresije. Gib performerjev je bil natančno izdelan; tekel je v obliki toka od enega performerja k drugemu. Pretočnost je gib pripeljala do točke, v kateri so se začele rojevati pestre repeticije. Te se nikoli niso vlekle v skrajnost, ampak so vedno imele omejitve. Čas njihovega trajanja je bil odvisen od posameznega performerja, vendar se dolgotrajno ponavljanje same repeticije ni nikoli zgodilo zavestno. Gibe je bilo mogoče uzreti iz različnih zornih kotov. Neposredno projiciranje na platno (video: Vid Merlak) je omogočalo dogajanje videti drugače, saj se je določen performer lahko naenkrat pojavil na dveh projekcijah naenkrat in njegovo telo je bilo vidno z različnih strani. Videne so bile tudi skrite potankosti, razkriti različni vpogledi v prezentnost performerjev. Med ogledom predstave se mi je pojavilo vprašanje o smislu njihove ob

Memememe mememe meme me m e

Kriterij.si, 7. december 2019 ― Memememe mememe meme me m e Jan Rozman: MEMEMEME Urednik Sat, 12/07/2019 - 00:02 Memememe mememe meme me m e Kdo je jaz in kdo je jazjaz in kdo je me in kdo je meme in kdo je memememe in kdo je me? Sem to jaz, jazjaz ali je to meme, je to mimetičnost sama – če je, se ji moramo aristotelovsko zahvaliti za njeno spoznavno moč ali jo moramo platonovsko izgnati iz države, ker kvari mladino? In kaj, če ne vem? A kdo ve? A kdo zna? Ali nihče ne ve? In smo vsi depresivni in s paničnimi napadi, ki jih samopreskriptivno zdravimo s prokrastinacijo, ko skrolamo po neskončnih internetnih straneh memov. So memi identiteta mladih, milenijcev, če hočete, so memi tako rekoč naša prazna vsebina ali klic na pomoč v vsebinsko praznem svetu, preden najdemo velikega duhovnega guruja, ki nas izvleče iz metafizičnega nihilizma 21. stoletja, v katerem kraljuje cinizem (čudovito manifestiran v internetni meme kulturi)? So memi naša resnična anksioznost ali naš xanax? So memi naš modus operandi? So memi vrhunec ustvarjalnosti naših generacij? So memi naš upor?[1] Ali so memi izraz našega egoističnega ukvarjanja s samimi sabo? Ali so memi kod komunikacije naše generacije? (Kje je Umberto Eco, ko ga rabiš, da ti pove nekaj o kodu …[2]) Ne vem. Niti se mi ne da. Ne da se mi vedeti. Za to nimam koncentracije. Tudi Jan Rozman se ne ukvarja s tem (preveč). In (hvalabogu) ne moralizira. On preprosto posnema. Izbere mimezis kot glavno gonilo/metodo in naredi predstavo, v kateri se pol občinstva pod 35 na glas smeji, druga polovica pa se sprašuje, kaj pravzaprav gledajo in kje je poanta. In kaj pomeni HALP. *HALP*[3] Ampak nazaj k Janu Rozmanu in Kaji Janjić, Danielu Petkoviću, Juliji Pečnikar ter Petru Franklu. Skupini dveh plesalk, performerja s plesnim predznanjem in improvizatorja brez plesnega predznanja. Skupini, ki se na odru gosti s posnemanjem sodobnega metafizičnega nihilizma, začinjenega s samopomilovanjem, ki se izraža v »današnji internetni kulturi«, kjer hkrati cin
še novic