Posoda

Posoda

Literatura v živo, 6. december 2019 ― Tedaj še nisem razumela, da sem si žensko telo znala izpogajati le, ker je bilo nezaznamovano. Paradoksalno: svoje telo sem lahko doživljala kot žensko, ker sem ga lahko doživljala kot nevtralno. Z njegovimi specifikami se nisem obremenjevala oziroma se mi z njimi še ni bilo treba obremenjevati.

Handke se v Stockholmu ni mogel izogniti vprašanjem o svoji drži do vojn na Balkanu

SiGledal Novice, 6. december 2019 ― V Stockholmu je bila novinarska konferenca z Nobelovima nagrajencema za literaturo za leto 2018 Olgo Tokarczuk in 2019 Petrom Handkejem. Nagrada slednjemu je ob razglasitvi sprožila razpravo zaradi njegove podpore srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću v preteklosti, zato se vprašanjem o svoji drži do vojn na Balkanu tudi danes ni mogel izogniti.

Pogovor z avtorjem dr. Juretom Ramšakom ob izidu knjige (Samo)upravljanje intelekta

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 6. december 2019 ― Letos je pri založbi Modrijan izšla monografija z naslovom (Samo)upravljanje intelekta: družbena kritika v poznosocialistični Sloveniji avtorja dr. Jureta Ramšaka, mladega in prodornega zgodovinarja ter našega domačina. Zato smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec organizirali pogovor z avtorjem, ki ga je vodila Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka. Monografija (Samo)upravljanje intelekta je verjetno prvo zgodovinopisno delo, ki na Slovenskem na podlagi virov bistri pogled na tako imenovana svinčena leta, to so leta po odjugi vlade Staneta Kavčiča. Avtor oporečništvo v Sloveniji postavi v širši časovni in geografski okvir, tudi jugoslovanski. V monografiji ...
“Čurimuri je tu”

“Čurimuri je tu”

Vrabec Anarhist, 6. december 2019 ― Namesto da bi izrekli, kar ostaja zamolčano, torej, da je število temnopoltih v Sloveniji posledica onemogočanja njihovega prihoda in naselitve, in da se tudi tistim redkim posameznikom, ki se vendarle naselijo, ovira njihovo bivanje, se izkazuje ignoranco. The post “Čurimuri je tu” appeared first on Vrabec Anarhist.
Preimenovanja celjskih ulic 1956

Preimenovanja celjskih ulic 1956

Zgodovinski arhiv Celje (ZAC), 6. december 2019 7. januarja 1956 je s pisalnega stroja na občinskem ljudskem odboru Celje bil izvlečen dokument na štirih straneh, ki je pregledno navedel vse tedanje ulice in trge v mestu. Seznam obsega 12 preimenovanih ulic/trgov in v nadaljevanju navaja natančen potek za 173 celjskih ulic/trgov. Objava seznama se navezuje na razstavo Dekade: petdeseta 1950-1959 @Celje, na […]

Branko Cestnik: SONCE PETOVIONE

Kamra.si, 6. december 2019 ― Celjska Mohorjeva družba v sodelovanju s Turističnim društvom Mitra Hajdina vabi v torek, 10. decembra 2019, ob 18. uri v Gasilski dom na Hajdini na predstavitev najnovejšega zgodovinskega romana o prihodu krščanstva na Ptuj – in na slovenska tla  SONCE PETOVIONE duhovnika Branka Cestnika Vabljeni! Vir: https://www.mohorjeva.org/branko-cestnik-sonce-petovione

Podpora EU poslancev

ZZMS, 6. december 2019 ― Evropski poslanci Franc Bogovič, Milan Brglez, Klemen Grošelj, Tanja Fajon, Irena Joveva, Ljudmila Novak, Romana Tomc in Milan Zver so enotno podprli župane zgodovinskih mest, združenih v Združenje zgodovinskih mest Slovenije, v njihovi pobudi Ministrstvu za kulturo in Vladi Republike Slovenije, da celostne ukrepe varstva in razvoja kulturne dediščine umesti v razvojne dokumente izvajanja kohezijske politike v […] The post Podpora EU poslancev appeared first on ZZMS.

Letna skupščina Združenja zgodovinskih mest Slovenije in pogovor z evroposlanci

ZZMS, 6. december 2019 ― Po letni skupščini Združenja zgodovinskih mest Slovenije še pogovor županov z evroposlanci o novi perspektivi 2021-2027 Zgodnje dopoldanske ure so bile v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja namenjene pregledu opravljenega dela v Združenju zgodovinskih mest Slovenije, ki ga sooblikuje sedemnajst slovenskih občin in deset gospodarskih družb. »Že namen našega združenja pove, da glavnino aktivnosti  namenjamo varovanju kulturne […] The post Letna skupščina Združenja zgodovinskih mest Slovenije in pogovor z evroposlanci appeared first on ZZMS.

V Šentjakobskem gledališču Luttmannov Sen v režiji Nataše Barbare Gračner

SiGledal Novice, 6. december 2019 ― V Šentjakobskem gledališču bodo v soboto premierno uprizorili komedijo Sen sodobnega tržaškega avtorja Enrica Luttmanna. Režirala jo je Nataša Barbara Gračner, ki ni zvesto sledila izvirniku, saj je v glavno vlogo postavila žensko, v tekst pa vključila Manifest za umetnika Marine Abramović. Predstava govori o sodobni umetnosti in njenih odjemalcih.

JAVNO POVABILO ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SO/FINANCIRANJE PRODUKCIJE UPRIZORITVENEGA PERFORMANSA V OKVIRU PROJEKTA KULTURNI EVRO 2019

Kino Šiška, 6. december 2019 ― Center urbane kulture Kino Šiška v okviru namenskega sklada za podporo mladih ustvarjalcev Kulturni evro poziva posamične ustvarjalce in kolektive k oddaji predlogov za so/financiranje produkcije umetniškega projekta- performansa, ki temelji na sodobnih uprizoritvenih praksh. Poziv je starostno omejen na prijavitelje, ki bodo ob roku za oddajo stari največ 29 let, in ki so državljani Republike Slovenije ali imajo v Republiki Sloveniji stalno prebivališče.
Večer DSR: Režiserji v dialogu: PRIPRAVE SO ZAKON!

Večer DSR: Režiserji v dialogu: PRIPRAVE SO ZAKON!

Društvo slovenskih režiserjev, 6. december 2019 ― Fotografija je simbolična in je s prizorišča snemanja filma Poletje v školjki (1986) režiserja Tuga Štriglica. Foto: Arhiv Slovenske kinoteke.   Kako se kljub pogosto katastrofalnim okoliščinam izogniti katastrofi? Decembrski cikel pogovorov Režiserji v dialogu, ki jih Društvo slovenskih režiserjev pod skupnim imenom Večeri Društva slovenskih režiserjev prireja vse od l. 2011, bomo posvetili predprodukciji in produkciji, izjemno pomembnima fazama pri […]
Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga o življenju zapornikov, ki premika meje in ruši stereotipe

Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga o življenju zapornikov, ki premika meje in ruši stereotipe

Javna agencija za knjigo, 6. december 2019 ― »Najlažje je žival, če se lahko tako izrazim, zapreti med štiri stene in ji dati malo hrane vsak dan, pa je to to. Ampak žival bo v tem primeru ostala žival. Če jo vsak dan vzamemo v naročje in malo pocrkljamo, kot malega otroka, na primer, ali karkoli podobnega, takrat žival spet lahko postane človek.« Bine Javna agencija za knjigo je s projektom »Vključujemo in aktiviramo!« odpirala vrata v svetove literature in v boljša življenja  Javna agencija za knjigo RS je v zadnjih štirih letih izvajala projekt »Vključujemo in aktiviramo«. Projekt je povezal dva pola: slovenske ustvarjalce s področja književnosti in štiri ranljive družbene skupine. Udeleženci projekta iz ranljivih družbenih skupin so pridobivali kompetence, ki so pomagale pri njihovi ponovni socialni aktivaciji. Renata Zamida, direktorica Javne agencije za knjigo, zato poudarja: »Projekt je dokazal, da literatura resnično premika meje in ruši stereotipe. Obenem pa odpira vrata v boljše življenje.« Eden izmed rezultatov projekta je tudi knjiga »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma«, v kateri je popisanih 11 zgodb moških na prestajanju zaporne kazni. Gre za neke vrste nadaljevanje, saj je lani izšla knjiga z zgodbami zapornic z Iga, »Začasno bivališče: Na grad 25, Ig. Življenjske zgodbe žensk na prestajanju kazni zapora«. Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma – knjiga, ki predstavi zgodbe moških za vrati zapora »Vidiš, tukaj boš pa zdaj ti doma« je knjiga, ki prinaša zgodbe 11 moških zapornikov na prestajanju kazni zapora, zgodbe, o katerih navadno beremo le v črnih kronikah ali poročilih iz sodnih dvoran, a nanje hitro pozabimo. Nastala je pod uredniškim vodstvom dr. Milice Antić Gaber, s sodelavkami Nino Pergar, Darjo Tadič, Jasno Podreka in Dejo Crnović so v njej popisale življenjske zgodbe zapornikov. Izpovedovalce spoznamo kot posameznike z različno osebno preteklostjo in z morda boljšimi možnostmi za drugačno prihodnost. »Podpora Javne agencije za knjigo temu projektu je izrednega pomena. Brez tega
#RelationshipGoals

#RelationshipGoals

Neodvisni, 6. december 2019 ― Avtorica piše o tretji, brezbesedni ediciji tandemske predstave Heroj (3.0) Uroša Kaurina in Vita Weisa. Kot prijateljica in umeščena sodelavka, ki je bila pred uprizoritvijo na nekaj vajah, jima, čeprav ju tudi malo okrca, priznava uspeh v nemem formatu. Tudi tretji ediciji ne manjka "duhovitosti, medsebojne dinamike in šlagerjev". Humorja pa ne manjka niti pričujoči refleksiji o predstavi. "We can be heroes for ever and ever, what d'you say"
še novic