SEM, 3. september 2020 ― Vse zamudnike, ki niste uspeli izkoristiti vstopnice iz poletne akcije ljubljanskih muzejev in galerij 1=11 obveščamo, da je akcija podaljšana do 13. septembra. Novih vstopnic več NI možno kupiti, temveč si razstave s svojo vstopnico lahko ogledate na še ne obiskanih 13 lokacijah vsi tisti, ki ste jo kupili do 30. avgusta. V akciji sodelujemo: Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej. Slovenski etnografski muzej v akciji izpostavlja svojo prvo zbirko, to je Baragova zbirka del katere je obredna pipa miru iz 19. stoletja. Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki, med katerimi najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.  

SEM, 3. september 2020 ― Vse zamudnike, ki niste uspeli izkoristiti vstopnice iz poletne akcije ljubljanskih muzejev in galerij 1=11 obveščamo, da je akcija podaljšana do 13. septembra. Novih vstopnic več NI možno kupiti, temveč si razstave s svojo vstopnico lahko ogledate na še ne obiskanih 13 lokacijah vsi tisti, ki ste jo kupili do 30. avgusta. V akciji sodelujemo: Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej. Slovenski etnografski muzej v akciji izpostavlja svojo prvo zbirko, to je Baragova zbirka del katere je obredna pipa miru iz 19. stoletja. Po zaslugi misijonarja Friderika Barage dobimo prvo neevropsko muzejsko zbirko že leta 1837. Predmeti so z območja Velikih jezer v Severni Ameriki, med katerimi najbolj izstopa obredna pipa, ki sodi med redko ohranjene primerke na svetu.

SEM, 3. september 2020 ― Fotografsko razstavo s fotografijami Petra Nagliča, ki jo je pripravil Muzej krščanstva na Slovenskem v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, je bila prvič na ogled leta 2013 v Stični, od takrat pa je že večkrat gostovala po Sloveniji. Tokrat gostuje v Sinagogi Maribor. O največjem romanju Slovencev v Sveto deželo v mesti Jeruzalem in Betlehem je ohranjenih veliko zapisov, prek sto Nagličevih fotografij pa predstavlja edini fotografski vir o tem zanimivem poglavju iz slovenske zgodovine pred natanko 110 leti. Veliko romanje v Sveto deželo se je pričelo v petek, 2. septembra 1910, ko je iz Trsta odplula ladja Tirol s 540 romarji. Med njimi je bil tudi romar s številko 50. To je bil Peter Naglic iz Šmarce pri Kamniku, ki je poleg osebne prtljage vzel s seboj še fotografsko opremo. Vestno je dokumentiral celotno pot po Sveti deželi, prve posnetke pa je naredil že v Trstu. Avtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos SEM.  

SEM, 3. september 2020 ― Fotografsko razstavo s fotografijami Petra Nagliča, ki jo je pripravil Muzej krščanstva na Slovenskem v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, je bila prvič na ogled leta 2013 v Stični, od takrat pa je že večkrat gostovala po Sloveniji. Tokrat gostuje v Sinagogi Maribor. O največjem romanju Slovencev v Sveto deželo v mesti Jeruzalem in Betlehem je ohranjenih veliko zapisov, prek sto Nagličevih fotografij pa predstavlja edini fotografski vir o tem zanimivem poglavju iz slovenske zgodovine pred natanko 110 leti. Veliko romanje v Sveto deželo se je pričelo v petek, 2. septembra 1910, ko je iz Trsta odplula ladja Tirol s 540 romarji. Med njimi je bil tudi romar s številko 50. To je bil Peter Naglic iz Šmarce pri Kamniku, ki je poleg osebne prtljage vzel s seboj še fotografsko opremo. Vestno je dokumentiral celotno pot po Sveti deželi, prve posnetke pa je naredil že v Trstu. Avtor razstave je dr. Marko Frelih, kustos SEM.