SPRP, 7. marec 2023 ― Vox Populi je skupina, ki je nastala sedaj že davnega leta 1994. Prihajajo iz Srbije, točneje iz Beograda. Lahko se pohvalijo, da so igrali z zvezdami punk glasbe, kot so UK Subs, Dead Kennedys itd. Nastopali so že po mnogih festivalih in velikih odrih. Eden izmed njih je bil tudi lanski Exit festival, kjer smo jih ulovili tik pred tonsko vajo (Exlosive stage, 8. 7. 2022) in z njimi naredili intervju. Člani zasedbe so: Rudar - vokal, Androman - kitara, Storm trasher - kitara, Djura - bas, Kića - bobni. Mimogrede, 22. aprila bodo Vox Populi skupaj z Odpadki Civilizacije nastopili na Dunaju (COCO bar). 1. Kdo ste Vox Populi? Kako bi se opisali nekomu, ki vas ne pozna? Rudar: Vox populi je ultra hitra, ultra energična, ultra zanimiva, ultra zabavna in trenutno najboljša punk skupina. (smeh) 2. Kako ste dobili to ime? Rudar: To se je zgodilo davnega leta 1994. Takrat sva s kitaristom intenzivno raziskovala finski hardcore in punk, ki sva ga tudi največ poslušala. Naneslo je, da sva postala oboževalca finske skupine Distractions. Njihov največji hit je Vox Populi. Izraz nam je bil že na samem začetku zelo zanimiv, saj Vox Populi v latinskem jeziku pomeni glas ljudstva. Ker nosi neko sporočilo, smo se soglasno odločili, da se tako želimo imenovati in smo to ime takoj sprejeli za svojega. 3. Zakaj ste izbrali hard core punk? Ima morda to nek poseben pomen? Androman: Ko poslušaš prvobitni punk v stilu Sex Pistols, The Clash in tako dalje, vidiš, da je to punk rock, ki je samo malo trši od rock´n´rolla. Ta glasba, ki jo mi igramo, je nastala v obdobju 1981–1982 in se imenuje hardcore. Lahko bi jo definiral kot malo trši punk. Od punk rocka se razlikuje po tem, da je malo hitrejši, gibčnejši. Ker smo bolj energični, smo izbrali ta žanr in to igramo še dandanes. 4. Kaj menite o Oi Punku? Strom Trasher: Kakšno je to vprašanje? To je glavna gonilna sila, glavna moč v punk rocku. Zame je najbolj pomemben, ker rad poslušam Oi punk. Obožujem sta

Sodobna umetnost (Aljoša Abrahamsberg), 7. marec 2023 ― Barbara Jurkovšek izhaja iz klasičnega štafelajnega slikarstva, vendar le-to njene ustvarjalnosti ne definira kot tradicionalne, saj predstavlja zgolj izhodišče njenega dela. Njene umetnosti ne zaznamuje nostalgično vračanje v preteklost. Umetnica obravnava tekoče teme tako, da sodobno umetnost na razumljiv način približa širšemu krogu publike, ki mu sodobne likovne vsebine in prakse sicer niso razumljive. Z likovno interpretacijo znanosti si umetnica želi v sodelovanju z raziskovalkami_ci likovni svet približati tudi znanstveni sferi. Njeno delo izhaja iz razmisleka o sodobnosti ter tako ostaja aktualno in navdihujoče. Ideološka izhodišča, ki jih kot ustvarjalka in kot človek vidi kot ključna, so varovanje narave, spoštljiv odnos do vseh živih bitij brez predsodkov do drugih bioloških vrst in nasprotovanje vsem oblikam nasilja. V skladu z le-temi avtorica v svojem umetniškem izrazu pogosto posega po tehniki recikliranja, ki jo vidi ne le kot vir estetske inspiracije, ki bogati umetniški izraz, ampak tudi kot nujnost, ki prispeva k bolj uravnoteženi prisotnosti človeka na zemlji in k neškodovanju drugim živim bitjem. Recikliranje je zanjo orodje, ki lahko vsaj malo umiri onesnaževanje materialnega (in z nasprotovanjem potrošniškim praksam tudi duhovnega) sveta. Z uporabo recikliranih (plastičnih) materialov avtorica afirmira umetnost kot demokratično prakso, ki je lahko dostopna vsakomur. Z izbiro materialov in motivov ter z živahnimi barvami poslikave, ki se spogledujejo s kičem, briše meje in ugovarja razlikovanju med t.i. nizko in visoko umetnostjo, ki sta sinonima družbenega statusa. Takšna umetniška praksa je način, kako graditi enakopravnejši prostor tako v kontekstu umetnosti kot tudi širše z upoštevanjem temeljnih vrednot, ki kličejo po trajnostnem razvoju, v katerem so upoštevana vsa bitja. Umetničin vključujoč in egalitaren pogled na življenje postane izrazit v kontekstu njenega pogleda na naravo. V svojem delu zavrača dominantno, hegemono pozicijo človeka