Tomaž Furlan: A dela?

Tomaž Furlan: A dela?

Hiša kulture v Pivki, 31. januar ― osebna razstava Tomaž Furlan A dela?6. – 27. 2. 2026 otvoritev 6. 2. ob 19. uri kustosinja Mojca Grmek Tomaž Furlan je uveljavljen vizualni umetnik, ki v svojem delu na humoren in (samo)ironičen način raziskuje vpetost posameznika/delavca v družbena in ekonomska razmerja, s poudarkom na repetitivnosti, rutinskosti in nesmiselnosti vsakdanjih (delovnih) procesov. Pri ustvarjanju svojih del že vseskozi uporablja raznolik odpadni material, ostanke in odslužene predmete, ki jih zadnja leta kombinira z bolj homogenimi kiparskimi tehnikami, kot je vlivanje betona in klesanje kamna. Čeprav k ustvarjanju pristopa konceptualno, v praksi deluje inženirsko, saj njegov ustvarjalni proces vključuje izdelavo raznih mehanizmov, uporabo digitalne tehnologije ter širok spekter obrtniških znanj in rokodelskih veščin. Dela, ki nastanejo skozi ta proces, so multifunkcijska in gledalca nagovarjajo k aktivnemu sodelovanju, preizkušanju in uporabi, s tem pa ga spremenijo iz pasivnega opazovalca umetnine v njen sestavni del. Na tokratni razstavi umetnik predstavlja izbor del iz svojega opusa, ki jih povezuje lokacija v življenjskem prostoru običajnega delovnega človeka. V njih gledalec na prvi pogled vidi stol, kanape, straniščno školjko, komplet delavske obleke in orodja ter osla kot tradicionalno transportno žival. Rdeča nit, ki povezuje vse to, je – prosto po Marxu – (re)produkcija delovnega človeka, saj nas popelje skozi njegov vsakdan, ki vključuje tako delo kot t. i. prosti čas, saj mu ta, zapolnjen s počitkom in prehranjevanjem, zgolj omogoča delo še naprej. Vendar pa bližji pogled pokaže, da vsako od razstavljenih del ni samo to, kar se kaže, ampak ima še neko dodatno, obratno sorazmerno funkcijo. Stol denimo tistemu, ki na njem sedi, omogoča brcanje stoječega pred sabo in s tem pomikanje naprej. Uporabnik kanapeja z vrtenjem ročev, gibanjem, ki spominja na veslanje, poganja obračanje denarja, skritega v mehanizmu zadaj. Školjka z vtičnico na dosegu roke zagotavlja uporabniku, da
RECENZIJA FILMA SIRÃT – KOLIKO ŠE DO NEBES?

RECENZIJA FILMA SIRÃT – KOLIKO ŠE DO NEBES?

Revija Primus, 31. januar 31. januar 2026 Piše: Žiga Čamernik Film Sirat, na lanskem festivalu v Cannesu nagrajen kot najboljši film po presoji žirije, je milo rečeno nenavaden film. Naš vselej kritični sodelavec Žiga Čamernik se ga je kljub obilici pohval, ki jih film žanje po Evropi (na sporedu je tudi v  naših  kinematografih) lotil brez predsodkov in zapisal ...

Literarno-glasbeno popoldne miklavških pogovornic Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu

Kamra.si, 31. januar ― Miklavške pogovornice Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu v sodelovanju s Krajevno knjižnico Miklavž pri Ormožu in Krajevno skupnostjo Miklavž pri Ormožu vabijo na Literarno-glasbeno popoldne, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 15.30 uri v Kulturni dvorani Miklavž pri Ormožu. Miklavške pogovornice, ki se redno srečujejo na mesečnih pogovornih srečanjih v Krajevni knjižnici Miklavž pri Ormožu, bodo skupaj  z gosti in obiskovalci počastile Prešernov dan, slovenski kulturni praznik z literarno-glasbenim recitalom. Predstavile bodo nekaj Prešernovih pesmi in pesmi nekaterih drugih slovenskih pesnikov. Vabljeni tudi obiskovalci, da se predstavite z najljubšo pesmijo slovenskega pesnika.

Razstava Pisanje in branje v Petovioni

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi na ogled razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki bo na voljo od 15. januarja do 28. februarja 2025 v ormoški knjižnici. Pisava je ena od temeljnih prvin civilizacije. Razvila se je kot pripomoček za beleženje gospodarskih podatkov, a hitro postala nepogrešljiva tudi pri zapisovanju religioznih, političnih, zgodovinskih in kulturnih vsebin. Rimljani so pisavo oblikovali pod vplivom Grkov in Etruščanov. Osnovno znanje pisanja in branja je imel precejšen del prebivalstva – predvsem v mestnih središčih. Rimljani so pisali na različne načine. Grafiti so se lahko pojavili na vsaki primerni podlagi – na keramiki, kovini, steni, ki se jo je dalo raziti z ostrim predmetom. Krajše spise, zapiske in korespondenco so zapisovali na z voskom prevlečene lesene tablice, kjer je bilo besedilo mogoče enostavno izbrisati in jih ponovno uporabiti. S peresom (calamus) in črnilom so pisali na papirus in pergament, včasih tudi na les, slonovino ali drugo podlago. Papirus, narejen iz istoimenske rastline, so uporabljali v obliki zvitkov (rotulus ali volumen), kar je tudi tipična oblika antične knjige. Najpogostejša oblika zapisov je povezana s sporočanjem lastništva ali avtorstva. Imena lastnikov najdemo vtolčena na številnih predmetih npr. na posodju ali vojaški opremi. Mojstri so svoje izdelke opremili s svojim imenom običajno v obliki pečata. S pečati so zapečatili tudi osebna pisma, uradne dokumente in pogodbe. Rimska država je razvila osupljiv administrativni aparat, ki je natančno predpisoval in dokumentiral gospodarsko in politično življenje. Računi, pogodbe, diplome, odloki in zakoni so se hranili v zasebnih ali javnih arhivih, najpomembnejši pa so bili zapisani v kamnu ali kovini. Vrhunec pismenosti predstavljajo literarna dela. Ta so bila hkrati temelj izobrazbe in vir razvedrila in so jih gotovo poznali v Petovioni. Na razstavi Pisanje in branje v Petovioni, ki je v Knjižnici Ormož na ogled od 15. januarja do začetka marca 2026, si lah

Gledališka predstava za otroke “Pričarani Prešeren”

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vabi ob slovenskem kulturnem prazniku na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, ob 9.30 uri v ormoški knjižnici. Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika?

Dan odprtih vrat ob slovenskem kulturnem prazniku

Kamra.si, 31. januar ― Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož vas ob slovenskem kulturnem prazniku vabi na Dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 7. februarja 2026, od 8.00 do 13.00 v ormoški knjižnici. Ob 9.30 vabljeni na gledališko predstavo za otroke "Pričarani Prešeren", v izvedbi čarodeja Luka Lovreca in Mateje Hržič.  Vita ve, kdo je France Prešeren. O njem so se učili v šoli, videla je njegove knjige in slišala njegove pesnitve. Toda, rada bi ga zares spoznala. Morda celo srečala v živo. Se ji želja lahko uresniči? Ji lahko pri tem pomaga čarodej Luka? Morda pa ji lahko on pričara Prešerna! Ji bo uspelo spoznati največjega slovenskega pesnika? Izvedeli boste na gledališki predstavi. Ob 11. uri prisluhnite Trobilnemu kvintetu Kulturnega društva Ormož in Bralnim klubom Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož. Glasbeniki bodo pod vodstvom Slavka Petka poživili dogajanje z vsem dobro znanimi slovenskimi popevkami, s Prešernovimi pesmimi in mislimi o njem pa ga bodo dopolnili člani bralnih klubov Ormož, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž in Miklavške pogovornice. Vabljeni tudi k ogledu razstave Pisanje in branje v Petovioni, ki jo na ogled postavlja Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Spoznali boste razvoj in pomen pisave ter pismenosti v rimski Petovioni, načine zapisovanja ter videli replike rimskih pisalnih in bralnih pripomočkov kot so črnilnik, calamus, voščene tablice s stilusom, zvitke papirusa in pergamenta, pečatni prstan, rimske novce ... V času odprtosti knjižnice si lahko izposojate in vračate gradivo iz bogate ponudbe knjig, časopisov, filmov, glasbenih zgoščenk, igrač in didaktičnih pripomočkov. Na Dan odprtih vrat Knjižnice Ormož bomo vsem novovpisanim podarili letno članarino.
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 31. januar ― Med knjižnimi novostmi založbe Chiara je prevod knjige Drama je biti otrok avtorice Alice Miller o kompleksnem odnosu med starši in otrokom. Pri Založbi ZRC je izšla knjižica o Plečnikovem stadionu za Bežigradom z naslovom Stadion Tine Potočnik, pri založbi No! Press pa so izdali tretje delo dramaturginje Eve Mahkovic z naslovom Pogovori z Bogom.
Ni druge izbire

Ni druge izbire

MMC Gledamo, 31. januar ― Čeprav ima mojster v svojem katalogu kultno srhljivko Stari, je Ni druge izbire najbrž najbolj krut film v karieri Parka Chan-wooka. Komedijo poišče v protagonistovem finančnem kolapsu in njegovi naravnost . . . ubijalski krizi srednjih let.
1954 Trst – Jadranski koledar

1954 Trst – Jadranski koledar

Stare slike (Cerknica), 31. januar ― Jadranski koledar je bil vsakoletni zbornik, ki je izhajal v Trstu od leta 1951 do leta 2011. Bil je nadaljevanje publikacije Koledar osvobodilne fronte za Svobodno tržaško ozemlje. Jadranski koledar je z dovoljenjem vojaške uprave v Trstu, ki je bil takrat še pod Zavezniško upravo v Svobodnem tržaškem ozemlju, tiskala tiskarna Založništva tržaškega tiska. Odgovorni […]
Čas velikih valovanj

Čas velikih valovanj

Odzven, 31. januar ― Sacco Di Tempo je potapljač, ki se je že drugič potopil v sozvočje bridkega solističnega rock izraza. Popolnoma razbremenjen preteklosti, s svojim zadnjim albumom daje kitarskemu zvoku pridih nostalgije prihodnosti.
še novic