V LITERATURI NIČ NOVEGA: Prvi maj ali dimnikarček Williama Blakea

Airbeletrina, 2. maj ― Dimnikar Gamfield iz Dickensovega kultnega romana Oliver Twist (1838) je slika svojega časa: lakomnež se preživlja tako, da na občini zaprosi za osirotele otroke, nato pa jih uporablja kot ceneno delovno silo za čiščenje majhnih dimnikov – le koščeni in sestradani otroci se namreč lahko prebijejo po ozkih dimniških jaških in jih očistijo. Dickensu si prizora, v katerem dimnikar pred občinskim svetom prostodušno prizna, da sta mu prejšnja vajenca umrla in zato zdaj potrebuje novega, ni bilo treba izmisliti. Tovrstno »zasebno-javno« partnerstvo v tedanji Angliji ni bilo ne novo ne posebno: osirotele dečke, stare štiri ali pet let, so dimnikarji odkupovali od občin skoraj kot potrošno blago – uporabljali so jih za vajence, dokler v nečloveških razmerah niso umrli. In na to ni bilo treba čakati dolgo: če se niso ponesrečili v ozkih dimnikih, jih je doletela bolezen, ki bi jo danes označili za poklicno – rak modnika. Kirurg Percivall Pott iz bolnišnice sv. Bartolomeja je opazil, da so bili skoraj vsi tovrstni bolniki »revne sirote, ki so bili v uku za dimnikarje in so jih, pogosto gole in namazane z oljem, pošiljali v dimne cevi, da bi čistili saje« (S. Mukherjee, 279). Kot prvi je ugotovil, da gre za »rak dimnikarjev«; poprej so zdravniki to bolezen pišmeuhovsko pripisovali spolnim boleznim (naj spomnimo, da govorimo o nekajletnih dečkih!), zdravili pa so jih s strupenimi živosrebrnimi mazili, s katerimi so neizogibni konec le še pospešili. Šele Pott je začel domnevati, da so vzrok saje, ki se leta in leta zažirajo pod kožo. Dickensu si prizora, v katerem dimnikar pred občinskim svetom prostodušno prizna, da sta mu prejšnja vajenca umrla in zato zdaj potrebuje novega, ni bilo treba izmisliti. Več o takih in podobnih križih rakavih bolnikov lahko preberemo v izjemni knjigi Siddharthe Mukherjeeja Kralj vseh bolezni (Ljubljana: Modrijan, 2012), o teh dečkih pa lahko dodamo, da so še dolgo ostajali »potrošno blago« za raznorazne gamfielde. Javnost
Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

Misli, 2. maj ― Pri založbi Litera so knjižne police obogatili s knjigo Tudi smetarji pišejo lepe pesmi avtorja Matjaža Virjenta, založba Sodobnost pa je izdala prevod knjige za otroke Tine in Bine: Pošastna pošast, ki jo podpisujeta Aino Havukainen in Sami Toivonen. Pri LUD Literatura je izšel roman Matevža Kosa z naslovom Vitomil Zupan ali kako biti jaz.
Od Istre do Mehike

Od Istre do Mehike

Odzven, 1. maj ― Pripovedovalsko-glasbeni nastop Katje Šulc je obiskovalce Cankarjevega doma popeljal po različnih pokrajinah s središčem v pesništvu, staroselstvu in margini.

Sto let prvega maja na Rožniku

MNZS, 1. maj ― Leta 1990 je minilo stoletje, odkar so delavci po vsem svetu, med njimi tudi ljubljanski, ki so se zbrali na Rožniku, prvič obeležili prvi maj. Časnik Delo je praznik napovedal kot »stoti praznik dela v zgodovini delavskega gibanja in zadnji, ki ga bo delavski razred Jugoslavije praznoval na oblasti«. V državi se je tiste dni […]
Glave na gradu: Srečko Kosovel

Glave na gradu: Srečko Kosovel

Glave (Apparatus), 1. maj ― Anže in Pižama v grajske sobane povabita Aljošo Harlamova, da bi razdrli nekaj žaltavih o Kosovelu. Pižama najde povezavo med Srečkom in Ježkom, Aljoša natrosi za tri letnike primerjalne dejstev, Anže pa najde samo enega Kosovelovega brata. Hvala Javnemu zavodu Ljubljanski grad za gostoljubje. Če so ti glave všeč, jih lahko podpreš in dobiš dodatno […]
1890–2026 Slovenija – Živel 1. maj

1890–2026 Slovenija – Živel 1. maj

Stare slike (Cerknica), 1. maj ― Praznik dela je mednarodni praznik dela, ki ga 1. maja vsako leto praznujejo v večini držav sveta, redka izjema so ZDA. Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu v teh dneh leta 1886, pa tudi največje praznovanje socialnih dosežkov mednarodnega delavskega gibanja. Tradicija prvega maja kot mednarodnega praznika dela se začenja v letu […]

Potrditev privilegijev kartuziji Pleterje

Arhiv RS, 1. maj ― Arhivalijo meseca posvečamo menihom v kartuziji Pleterje, ki jo je leta 1407 ustanovil celjski grof Herman II. Po nekaj desetletjih razcveta je začela v gmotnem in duhovnem smislu nazadovati, čeprav so jo s podelitvijo privilegijev in svoboščin podpirali tudi deželni knezi iz habsburške dinastije. Privilegije je samostanu pred natanko petsto leti pisno potrdil avstrijski nadvojvoda Ferdinand I.
še novic