Radio Študent, 19. september 2013 ― V tokratni oddaji predstavljamo ploščo Marcha, nov album naših drugogodbaških znancev iz leta 2008 Lo còr de la Plana, ki ta torek, 24. septembra načenjajo kar dva letošnja cikla v Cankarjevem domu: Glasbe sveta in Cankarjeve torke. Značilnost zasedbe iz Marseillesa, ki poje v okcitanščini, je osupljivo večglasno petje, ki ga spremljajo z ničmanj osupljivimi in hipnotičnimi ritmi. Poleg njihovih vokalnih akrobacij vrtimo še kako noviteto, med njimi tudi komad U valovima s prihajajoče plošče Vasko Atanasovski Tria. Album z naslovom Feel bo izšel pri založbi Celinka, ljubljanska predstavitev pa bo 10. oktobra na koncertu v Gala Hali. V naši redni občasni rubriki Prezlikane pesmi pa tokrat pesem Troubles, naslovni komad drugega albuma benda Dirtmusic, ki ga v izvirniku poje reggaejaš Keith Hudson. Vrtimo kajpak obe verziji in s tem napovedujemo Tolpo Bumov 29. septembra, v kateri predstavljamo omenjeni album Dirtmusic. SEZNAM SKLADB ZA ODDAJO GLOBALUNA 15. 09. 2013 Lo còr de la Plana: Mar

Radio Študent, 19. september 2013 ― Spècula, 2013 Če bi k plošči Still smiling pristopil z nizanjem nekaj referenčnih koordinat, bi za uvod verjetno naštel vsaj Louisa Armstronga, Massive Attack, Toma Waitsa, The Schwarzenbach, Kilimanjaro Darkjazz Ensemble in – kakopak - Einstürzende Neubauten. Obenem še vedno ne bi prišel blizu zvočni sliki albuma, ki ga eden izmed dveh avtorjev, Blixa Bargeld, nekje opredeli za »malo komorno glasbo« in ki ponekod jaha na valu postrockerskega patosa, je drugje cela prešpikana s temačnimi elektronskimi sekvencami, vodena z mehkobnim popevkarskim vokalom in z ogrodjem, ki ga občasno ukrojijo nežno industrialni IDM-ovski ritmi, ogrnjeni v bujno godalno pokrivalo. Ta raznorodna tvar je ob vsem tem še vedno kohezivna in celo idiosinkratična glasba, nezmotljivo izražena v izbrušenih jezikih dveh glasbenih mojstrov. Eno polovico kreativnega tandema predstavlja Teho Teardo, multiinštrumentalist in izkušen skladatelj tipično sugestivne ter s sentimentalnimi godali spletene filmske glasbe. Dru

Radio Študent, 19. september 2013 ― Mario Vargas Llosa je perujski ženskar z desničarskimi političnimi ambicijami, ki je pred tremi leti dobil Nobelovo nagrado za književnost. Ob tej priliki smo bili slovenski bralci pocrkljani s prevodom njegove erotične igrice, skrite v romanu z naslovom Zapiski don Rigoberta. Najprej torej ženskar. Na tem mestu je treba takoj umiriti dezinformacije, da se je devetnajstleten poročil s svojo desetletje starejšo teto. Tako se je gospe samo reklo. V resnici je bila svakinja njegovega strica po materi. Starost pa mu je očitno godila: podobna ljubezen do zrele dame je gonilo zapleta v romanu Zapiski don Rigoberta. Srednješolec zapelje novo ženo svojega očeta, ta ju zaloti in gospo odslovi. Potem se začne hrepenenje vseh po vsakem - ljubezen je sicer velika, ponos pa hudo nepremostljiv. Sanjarije in strast se zato kanalizirajo v pisanje in risanje. Don Rigoberto preživlja noči za svojimi zapiski, spomini, izrezki in eseji. Njegov sin študira risbe Egona Schieleja in v njih išče mačeho. Gospe