Radio Študent, 29. junij 2014 ― Prekine ne povsem določno grgranje, hropeče in medleče, vmes vsake toliko tudi zacvili, kot kozlanje v prazno brez česa za izbruhat. Premiera radijske igre.   Zvezdijo: IGOR, lastnik holdinga, fuka vse in vsevprek - Biga FRANCI, medijski mogotec, kot Igor, le nekoliko finejši, masturbacijski tip, rajca ga laganje - Brgs JANEZ, politik, nasaja samo od zadaj - Žiga HLAPEC, Policaj, pucflek - Mateja GLAS, ženski, ala zbor, komentar, apologet etc. - Polona, Mateja ŽRTVE, brezimni in brezpravni, objekt konzumacije, ne govorijo, sliši se le njihova trpnost med mučenjem - vsi * Zvočni majster in tehnik - Jernej  Tekst in režija - Matjaž   *Otrokom in mladoletnikom zaradi eksplicitne vsebine poslušanje radijske igre odsvetujemo ...    

Radio Študent, 29. junij 2014 ― Adaptacija predstave Saharov experience, ki je bila v okviru projekta DEPRA2 premierno uprizorjena 8. maja v gledališču Glej. Nastopajo: Valentina Plaskan v vlogi Malale Yousafzai Nejc Bahor Biga v vlogi Guilerma Farinasa Anja Humljan v vlogi v vlogi Aung San Su Či  Dino Bajramović v vlogi Nelsona Mandela Pia Nikolič v vlogi Jafarja Panahija Zasnova, scenarij in režija: Sara Horžen in Robert Bobnič Glasba: Brgs Snemanje in tehnična izvedba: JureG Uprizoritev življenjskih zgodb nagrajencev Saharova se osredotoča na življenjske zgodbe prejemnikov nagrade Saharova za svobodo misli, ki jo podeljuje Evropski parlament, in njihovem boju za zaščito človekovih pravic in svobode govora. Uprizoritev izhaja iz tradicije umetniške produkcije Radia Študent v obliki javnega govornega uprizarjanja, ki ga Radio Študent goji, neguje in razvija že vrsto let, hkrati pa vključuje tudi elemente igre in glasbenega performansa. Uprizoritev ni le monološka ponovitev izvirnih in realnih življenjskih zgodb,

Radio Študent, 29. junij 2014 ― Celinka, 2014   Na teh valovih smo večkrat pisali o novem kantavtorskem valu, ki že vrsto let opazno brsti na domači sceni. Festival Kantfest pod vodstvom Petra Andreja je nemara veliko prispeval k vzniku novih generacij piscev in izvajalcev pesmi, ki v ospredje prej kot polikano produkcijo ali omamne glasove postavljajo sporočilnost in angažiranost. Pa najsi gre za melanholične, jeznorite, odštekane pevce, ali pač tiste, ki se vdajajo opevanju ljubezenskih bolečin na manj konvencionalen način. Ob odličnih uspehih protagonistov omenjenega novega vala pa imamo na Slovenskem seveda ščepec starost, ki še niso izrekle zadnje besede. Od slednjih se je pred kratkim nenadoma oglasil možakar, ki ga mnogi imajo za skriti biser domače scene. Gre za veterana slovenske drugačne glasbene scene, Andreja Trobentarja, najbolj znanega kot frontmana samosvojega benda Na lepem prijazni. Trobentar je bil sicer dejaven kot kantavtor že v 70. letih prejšnjega stoletja, še pred tem pa je bil soustanovitelj b

Radio Študent, 29. junij 2014 ― Veteran slovenske drugačne glasbene scene Andrej Trobentar, najbolj znan kot frontman samosvojega benda Na lepem prijazni, se je nepričakovano oglasil s kantavtorsko ploščo. Pravimo nepričakovano, čeprav je ves čas nekako glasbeno dejaven, predvsem z omenjenim matičnim bendom (ki vsake toliko opozori nase), a tako neposrednega kantavtorskega izraza, torej s poudarkom na vokalu in besedilu, nekako nismo pričakovali. Trobentarju resda na albumu pomagajo sami veterani, kot so Nino De Gleria, Bogo Pečnikar, Boris Romih in Aleš Rendla, a večina komadov je odetih v asketsko spremljavo, kar poudari Trobentarjeva neposredna poetična besedila. Glasbeno se občasno nanaša na starinske trubadurske ali srednjeveške sloge pa tudi ljudske (tudi s pomočjo godal ali harmonike), a komadi se povečini gibljejo v bluesovskem in novošansonjerskem slogu z močnimi besedili, ki lahko stojijo sami zase kot poezija, in sugestivno vokalno izvedbo, s katero se je Trobentar še enkrat dokazal kot eden najboljših dom