Radio Študent, 22. oktober 2014 ― Zemljo so nekoč merili v inčih, pedeh, lakteh in podobnem. Zemlja se je potemtakem krajšala ali daljšala glede na velikost vladarja, po katerem so se vzele mere. Verjetno je tudi to eden od razlogov, da Avstrijci, ki so si edini nekoč lastili zemljo na slovenskem, niso marali Napoleona.   Zgodovina slovenske geodezije baje sodi v leto 1953 in po ohranjenosti, sicer novejša stavba Geodetskega zavoda, ne kaže ravno znakov sodobnosti. Se pa nahaja na ulici, ki jo bomo danes razparcelirali in se imenuje, presenetljivo, Zemljemerska.   Gre predvsem za eno tistih ulic, po katerih prideš do nekam. Razen tistih nekaj redkih slehernikov, ki res iščejo Geodetski zavod ali tisto rdečo trgovino, ki je vsakem voglu in ima zraven seveda bar za okoliške nativce. Je tudi ulica na kateri se obrača, ker če prideš do Streliške in naprej do tunela, moraš obvezno desno. Ali pa če ugotoviš, da si že falil vhod v Roško ekonomsko. Ena možnosti začasnega obiska Zemljemerske je gotovo tudi izpolnjevanje starševskih dolžnosti kot je dostava bolj ali manj genetskih potomcev do izobraževalne ali za tiste mlajše, vzgojne ustanove. Tisti, ki so dovolj stari, da obiskujejo srednjo šolo, pa na tej ulici in njeni okolici z največjim veseljem odžirajo parkirne prostore.   Za tiste, ki se bolj zanimajo za botaniko med vami pa naj še omenimo, da kjer se Zemljemerska stika z Roško, stoji Drevored cibor in lip ob Roški cesti. Avtorica teksta se za ta dragocen podatek izjemno zahvaljuje spletnemu zemljevidu. Redko se namreč sadna drevesa v mestih sadijo. Čeprav tega temno vijoličastega okroglega koščičastega sadu na svojem jedilniku raje ne uporabljamo. Ne sodi med tistih nekaj 30 vrst rastlin, ki rastejo v Ljubljani med bloki in bankinami in so dejansko užitne, torej želodcu in anusu prijazne. Ker naj gre po grlu gladko, iz ritke pa trdo, pa naj bo z ali brez glutena.   Pešaki na Zemljemerski ulici pošteno profitirajo. Z avtom se da le v dve smeri, s peš Hondo pa počez in hitrej

Radio Študent, 22. oktober 2014 ― Zgodovina ameriških globalnih intervencij  V današnjem robljenju smo malce filisterski. Odpihnili smo prah z zaprašenega zgodovinskega spomina, odprli album in se spustili v preteklost. Do sedanjosti. Prečesavali smo zgodovinske letnice, a nič bat, po nekaj sekundah jih boste pozabili. Dotični podatki se tičejo države kjer rastejo močni in svobodni, ZDA seveda. In pa njenih raziskovanj geostrateškega vojevanja, pri čemer so bili od vseh držav še najbolj pridni. Zato smo našteli vse, vsaj javnosti znane, podatke o teh ali onih vojaških izletih – v naši neposredni okolici in vse tja do Pakistana. In šele od druge svetovne vojne sem, ker, saj veste: racionalizacija.  Tako si sledijo podatki – letnica dogodka, vojaška sila prisotna v dogodku in opombe. Moraliziranje in razsojanje pustimo dežurnim komentatorjem; sami pa bomo krenili po dolgem robu geostrateških dejstev. Evo:  1946, Iran – nuklearna grožnja Sovjetom, da spizdijo iz Irana 1946, Yugoslavia - nuklearna grožnja + pomorske sile, odgovor na sestreljeno am. letalo.  Od 1947 do 1949, Grčija – ZDA vodijo vojaške operacije  skrajne desnice v grški državljanski vojni.  1953, Iran – CIA poruši demokratično vodstvo države in inštalira Šaha 1958, Libanon – Morska in kopenska okupacija države v boju proti lokalnim revolucionarjem 1958, Irak –  ZDA z atomskim orožjem prepričuje Irak, naj ne napade Kuvajt.  1963, Irak – CIA organizira puč, ki pokoplje predsednika in iz izgnanstva pokliče Sadama Huseina naj bo vodja obveščevalne službe.  1980, Iran – Kopenska vojska  odreši ugrabljene na ambasadi. Bombardiranje preklicano.  1982-84, Libanon – Pomorska in kopenska vojska ZDA v lokalni državljanski vojni  1984, Iran, - ZDA v Perzijskem zalivu sestreli dva iranska raketna letala 1987, 88, Iran – ZDA se vključijo v vojno na strani Iraka z pomorsko silo in bombardiranjem 1990-1991, Savdska Arabija – S kopensko vojsko in raketnimi lovci ZDA stisnejo kontro Iraku za Kuvajt. Namestitev 540.000 vojakov v Oman, Katar, Ba