Radio Študent, 30. oktober 2014 ― V Jemnu uporniški Hutiji nadaljujejo prodor proti jugu države. Po dolgem spopadu z lokalnimi plemeni so šiitski borci zasedli strateško pomembno mesto Radmah v provinci Ibb. Nekateri viri s strani prebivalcev mesta so poročali, da je med bitko za mesto na obeh straneh bilo ubitih vsaj devet ljudi. Zasedeno mesto, ki je eno glavnih sedežev z Muslimansko bratovščino povezane stranke Islah, je močan udarec za aktualni režim. Hutiji so v preteklosti že zasedli prestolnico Sana in sedaj, ko je padlo tudi mesto Radmah, šiitski uporniki nadzorujejo skoraj celotno provinco Ibba, razen mesta Udain, ki ga nadzorujejo pripadniki Al-Kaide. Šiitski uporniki ne upoštevajo dogovora s predsednikom Abd-Rabbu Mansour Hadijem, ki je upornike ponovno pozval, naj se umaknejo iz zaseženih območij. Poleg tega so se jemenske politične stranke odločile ugoditi zahtevam Hutijev, da ustanovijo novo tehnokratsko vlado. Jemen je v politični krizi od leta 2012, ko je pod pritiski odstopil dotedanji dolgoletni predsednik Ali Abdullah Saleh. V begunskem taborišču na severu Sirije sta odjeknili siloviti eksploziji. V taborišču so bili nastanjeni begunci iz severnih predelov Sirije, ki so zaradi državljanske vojne izgubili domove in se v iskanju varnosti umaknili v bližnja taborišča. Helikopter režimske sirske vojske je po navedbah begnucev odvrgel dve bombi, napolnjeni s šrapneli, z žeblji in s kemikalijami. Sirski režim se je v preteklosti že srečeval z obtožbami o uporabi tovrstnih eksplozivnih sredstev, nevarne bombe pa, kjub prepovedi Združenih narodov, očitno koristi še naprej. Po nekaterih virih je bilo v eksploziji ubitih najmanj 60 ljudi, med njimi večinoma otrok in žensk. Od leta 2011, ko se je začela sirska državljanska vojna, je razseljenih že okoli tri milijone ljudi, število mrtvih pa se po oceni Združenih narodov približuje 200.000. Po nekaterih ocenah je bil motiv za bombardiranje begunskega taborišča znižanje morale opozicijski Svobodni sirski vojski. Po tem, ko so v p

Radio Študent, 30. oktober 2014 ― Različne forme teatra in drugih scenskih umetnosti si nenehno prizadevajo za dosego performativnih presežkov, v smislu procesiranja svojih sporočil na način, ki bo več kot zgolj informacija, ilustracija ali pripoved. Gledališču gre za komunikacijo, pri kateri šteje vzpostavitev neke razlike, tudi skozi uprizorjene procese sporočanja že bolj ali manj znanih dejstev. V današnjem času so najrazličnejše informacije večinoma precej dosegljive, zato gledališče načeloma želi vzpostavljati odmike od golega informiranja v upanju, da bo uprizorilo dogodek – oziroma njegov odrski »dvojnik« –, ki bo iz podanih informacij ustvaril določeno atrakcijo. Da se spektaklu pač ne da izogniti, nam s svojim prizadevanjem po dosegi svojevrstne atrakcije pritrjuje tudi predstava Prihajamo avtorjev Adriàe Targa Ramos, Rebecce Ciesielski, Ane Svetel in Gašperja Torkarja. Gre pravzaprav za tretji del gledališke trilogije Nemo mesto, v režiji Jaše Kocelija in v produkciji Gledališča Glej. V njem dva igralca in dve igralki, natančneje dve punci in dva fanta, stari so med 22 in 28 let, preizprašujejo svoja eksistenčna vprašanja, zagate osebnostne osamosvojitve, pa tudi problematiko prekernosti življenja. V iskanju izhodov iz običajnih meščanskih vedenjskih vzorcev se ne želijo zamejiti niti uokviriti v vnaprej predvidene kalupe, nasprotno, poudarjajo svojo igrivost, željo po raziskovanju, gibanju, spremembah. Čeravno ne izvemo preveč o njihovih ideoloških umestitvah, je precej jasno, da jim gre prej za odprto formo življenja in ustvarjanja – ki nas je večina starejših najbrž začutila v tem obdobju življenja – kakor za ustvarjanje sistema pravil in postopkov, ki sicer zelo zaznamuje sodobno družbeno ureditev. Urbanost štirih likov je poudarjena režijsko in na ravni podob, tako z vidika uporabljenega besedila kot tudi s posredovanjem vizualnih elementov scenografije – premičnih žaluzij, luči, video projekcij – ter kostumografije. K temu prispeva tudi specifična koreografija, z nekaj

Radio Študent, 30. oktober 2014 ― SEDMA   Po tem, ko smo poročali, da je na pomoč obleganemu Kobaneju že prišlo nekaj več kot sto iraških pešmerg, ki sicer še čakajo na turški strani meje, se je Kurdom v omenjenem sirskem mestu pridružilo okoli 50 sirskih upornikov. Ti pripadajo največji opozicijski skupini, Svobodni sirski vojski, ki se že od začetka vstaje v tej državi bori proti režimu Bašarja al-Asada. Arabski borci, ki se tudi sicer v Siriji pogosto spopadajo z borci Islamske države, so prišli oboroženi zgolj z lahkim orožjem, vendar pa pridejo vse okrepitve še kako prav, še posebej v pričakovanju pošiljke težkega orožja, ki bo preko Turčije prispelo iz iraškega Kurdistana.   Zadnja, torej triindvajseta izdaja Slovarja španskega jezika, za katerega skrbi Španska kraljeva akademija, je sprožila kar nekaj ogorčenja med španskimi romskimi skupinami. Slovar, ki je bil v pripravi kar trinajst let, namreč pod geslom “gitano” oziroma cigan za sinonim navaja besedo “trapacero”, ki pomeni “neiskrenež” ali “goljufivec”. Pomisleki so jasni, saj naj bi tak zapis reproduciral stereotipe, česar bi se pri tako eminentni instituciji morali zavedati. Vendar pa se odgovorni zagovarjajo, da njihova naloga ni politična korektnost, pač pa odsevanje resnične uporabe jezika.   Nekdanjega predsednika uprave Merkurja Bineta Kordeža so izpustili iz zapora na Dobu, saj je bila sodba razveljavljena. Vrhovno sodišče je namreč ugodilo njegovi zahtevi po varstvu zakonitosti. Sodni senat je Kordeža zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin septembra 2012 obsodil na skupaj pet let zapora in denarno kazen, ki znaša 39.504 evre. Lani so mu nato na predlog tožilstva kazen zvišali na skoraj šest let in pol.   OSMA   Odbor avstralskega parlamenta, oblikovan z namenom, da analizira možnosti referenduma o Aboriginih, poziva avstralske politike k večji resnosti. Pravijo, da bi moral biti debati o referendumu, njegovi točni vsebini ter času izvedbe namenjen vsaj en dan v obeh domovih parlamen

Radio Študent, 30. oktober 2014 ― Sedma Generalna skupščina Združenih narodov je izvolila pet novih nestalnih članic Varnostnega sveta. V prvem krogu so bile izvoljene Angola, Venezuela, Malezija in Nova Zelandija, po izvolitvi v tretjem krogu pa se jim je pridružila še Španija. Nove nestalne članice bodo z delovanjem v Varnostnem svetu pričele s 1. januarjem, ko bodo v njem nadomestile Ruando, Južno Korejo, Argentino, Avstralijo in Luksemburg. Italijanska vlada je s pričetkom delovanja operacije za tako imenovano reševanje migrantov Triton, pod vodstvom evropske agencije Frontex, napovedala zaključek operacije Mare nostrum, s katero italijanska mornarica, ob sodelovanju slovenskega Triglava, preži nad migranti v Sredozemlju. Operacija Triton, v katero bo vključenih 26 od 28-ih držav članic Evropske unije, bo predvidoma pričela delovati s 1. novembrom, že zdaj pa nekateri opozarjajo, da nikakor ne bo mogla nadomestiti operacije Mare Nostrum. Ta ima trikrat večji proračun in deluje v celotnem Sredozemskem morju, medtem ko bo operacija Triton delovala le v bližini italijanske obale. Grški tožilec Isidoros Dogijakos, ki vodi kazensko preiskavo proti grški neonacistični stranki Zlata zora, je sodnemu senatu predlagal, da sproži sodni postopek proti vsem poslancem in še 70-im članom te stranke. Tožilec poslancem in članom Zlate zore očita sodelovanja v kriminalni organizaciji, po njegovem predlogu pa bi jih morali procesuirati skupno 85. Grške oblasti so se, po začetnem ignoriranju, začele z Zlato zoro resneje ukvarjati lani po umoru raparja Pavlosa Fisasa, zaradi česar se je v priporu znašlo 10 vidnejših članov stranke, s predsednikom Nikosom Michaloliakosom na čelu.