Radio Študent,
1. november 2014
―
Orto bar,
30. 10. 2014
Razprodan Orto bar je na predpraznični četrtek pozdravil vrnitev srbske punk skupine Goblini na slovenske odre. Peterka iz Šabca, s koreninami iz Karlovca, je sredi devetdesetih prebila meje med novonastalimi državami zahodnega Balkana z udarnimi starokopitnimi punk vižami, ki dosegajo višek v refrenih, narejenih za to, da navdušenci v zrak dvignejo stisnjeno pest. Goblini, ki jih je Ljubljana od prvih nastopov v mestu sredi devetdesetih zelo toplo sprejela in ki so bili prvo desetletje tega stoletja neaktivni, so pred štirimi leti ponovno prižgali svojo mašino. Pred letom dni so objavili svoj peti studijski album Roba s greškom, v Beogradu so triumfirali s koncertom za nekaj tisoč ljudi v Hali sportova, in zdaj ga punkajo naprej.
Malo se je spremenilo pri Goblinih, ampak ravno v jasni identiteti, ki je postavljena na preprostem konceptu, je poanta tega benda, ki predstavlja nekakšen poenoten glas ljubiteljev punka. Goblini so znani po tem, da pri priredbah radi prevajajo pop v govorico punka, v obratni smeri pa se občutek za pop pesem pozna pri njihovem avtorskem gradivu, saj se dosledno držijo formule pop rock pesmi – kitarski uvod, dve kitici, refren, kitarski solo, kitica in tako dalje do skupnega trajanja dveh minut.
Dolge pavze povzročijo svojevrstno luknjo v razvoju glasbe. Ko se skupine vrnejo k ustvarjanju, seveda, nadaljujejo tam, kjer so se ustavile, s čimer toliko bolj jasno pridejo do izraza tako njihove prednosti kot šibkosti. Goblini imajo karizmo in znajo podžgati punk občinstvo. Videti so kot eni izmed njih in povrh vsega obvladajo svojo veščino. Pevec Branko Golubović Golub danes oddaja mirnost, ki sicer ni tako značilna za besno godbo, ki jo skupina igra. Basist Vlada je videti kot francoski veteran evropske punk scene, na pevčevi desni strani je kitarski dvojec, ki nažiga grobe kitare, kot da se piše leto 1977, medtem ko bobnar zagnano poganja ta parni punk vlak iz hitre v še hitrejšo pesem.
Goblini so
