ZKDS, 31. julij 2015 ―   Dvanajsta (12.) redna seja predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije v mandatu 2012 – 2017 je  bila v četrtek, 12. marca 2015 v sejni sobi v prostorih Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani, Štefanova 5. Začela se je ob 10. uri in končala ob 12.20 uri. Sklical jo je predsednik Jože Osterman, ki jo je tudi vodil. PRISOTNI:  Jože Osterman,  Franci Pivec, Danijela Hozjan,  Ema Tibaut, Milan Brecl,  Branka Bezeljak, Alenka Bole Vrabec, Franjo Murko, Nataša Petrovič, , OPRAVIČILI SO SE:    Tomaž Simetinger, Danilo Štekar,  Ivo Turk, ODSOTNI: Samo Stanič, Jože Gorenc,  Andrej Koren, Miran Rustja, Franc Plut OSTALI PRISOTNI: Janez Gril (član NO), Mija Aleš, predsednica ZKD Kranj, Igor Teršar, direktor JSKD, Urška Bittner, pomočnica direktorja JSKD   Sprejet je bil naslednji dnevni red: 1.     potrditev zapisa 11. redne seje predsedstva in poročilo o realizaciji sklepov 2.     sklic 33. seje konference ZKD Slovenije in sprejem gradiv zanjo:                - vabilo z dnevnim redom;                - gradiva k posameznim točkam dnevnega reda. 3.    stališča ZKD Slovenije k predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorskih         in        sorodnih pravicah 4.     predlogi za podelitev  priznanj ZKD Slovenije 5.     razno   K 1. točki: Na besedilo zapisnika 11. seje udeleženci niso imeli pripomb in so ga soglasno sprejeli. Predsednik je poročal tudi o realizaciji sklepov prejšnje seje in tekočih dogodkih med obema sejama. Precej dela je bilo vloženega v nadaljevanje pogajanj s SAZAS in Zavodom IPF za sklepanje novih skupnih sporazumov. ZKD Slovenija in JSKD sta ob podpori ostalih podpisnikov izoblikovali svoja pogajalska izhodišča, ki jih bo v prihodnjih dneh poslala obema kolektivnima organizacijama. ZKD Slovenija je poskušala tudi s kandidaturo svojega predstavnika v delovno skupino za pripravo Zakona o NVO v javnem interesu, ki ga pripravlja Ministrstvo za javno upravo, vendar pri tem ni bila uspešna. V

ZKDS, 31. julij 2015 ―   Enajsta (11.) redne seje predsedstva Zveze kulturnih društev Slovenije v mandatu 2012 – 2017 je bila  v četrtek, 18. decembra 2014 v sejni sobi v prostorih Zveze kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani, Štefanova 5. Začela se je ob 10. uri in končala ob 12.00 uri. Sklical jo je predsednik Jože Osterman, ki jo je tudi vodil. PRISOTNI:  Jože Osterman,  Danijela Hozjan,  Milan Brecl,  Branka Bezeljak, Alenka Bole Vrabec, Maja Papič, Franjo Murko, Nataša Petrovič, Jože Gorenc, OPRAVIČILI SO SE:    Franci Pivec, Samo Stanič,  Ivo Turk, Ema Tibaut, Andrej Koren , Miran Rustja, Franc Plut, Danilo Štekar, Janez Gril (član NO), Andrej Košič (član NO) OSTALI PRISOTNI: Mija Aleš, predsednica ZKD Kranj, Igor Teršar, direktor JSKD Sprejet je bil naslednji dnevni red: 1.           potrditev zapisa 10. redne seje predsedstva 2.           poročilo o srečanju občinskih ZKD in ZKD Slovenije 3.         predlog programa ZKD Slovenije za leto 2015             4.          sklep o pripravi strateškega načrta  ZKD Slovenije za obdobje 2016- 20121 in                          nadaljevanje dela na zakonodajni pobudi (zakon o ljubiteljski kulturi) 5.          imenovanje v.d. tajnika ZKDS za leto 2015 6.          predlogi za podelitev  priznanj ZKD Slovenije 7.          razno   K 1. točki: Na besedilo zapisnika 10. seje udeleženci niso imeli so tako ga člani predsedstva soglasno sprejeli. Predsednik in tajnica sta poročala o delu v Zvezi med 10. in 11. Sejo in o realizaciji sklepov. V tem sklopu so se članice in člani predsedstva najdlje zadržali pri problematiki pogajanj o spremembah oz. novem skupnem sporazumu z Združenjem SAZAS in Zavodom IPF, kjer so pogajanja stopila v fazo, ko so sogovorniki že prisluhnili zahtevam uporabnikov, vendar zahtev še niso preučili do mere, ki bi omogočila resna pogajanja. Precej čustven odmev so zahteve doživele v SAZAS, kjer pa so jih ra razliko od prej vzeli resno, čeravno bo rezultat pogajanj vključen v sporazum še

Poiesis, 31. julij 2015 ― William Butler Yeats je nekoč primerjal svojo in irsko poezijo na sploh s hitrim tekom reke Shannon in angleško poezijo s počasi se valečimi vodami Temze. V kolikšni meri po tvojem mnenju kraj rojstva in odraščanja zaznamuje pesništvo nekega pesnika ali pesnice in na kakšen način Prekmurje s svojimi zemljepisnimi in kulturnimi posebnostmi zaznamuje tvojo poezijo? Brez dvoma genius loci zaznamuje vsakega človeka, umetniškega ustvarjalca pa še posebej. Samo poglej Marca Chagalla, če sva pri slikarjih, ali naše socialne realiste, še posebej Miška Kranjca, mojega »rojaka«, ki je zakrivil tkim. prekmurski sindrom, od katerega pa se na široko oddaljujem. Prekmurje ostaja še dandanes slovenska Sibirija, pa ne le zaradi šibkih socialno-ekonomskih parametrov, temveč zato, ker jo imajo mnogi za nekakšno eksotiko, čemur botruje tudi prekmurščina kot »knjižni jezik«. Ja, vsaka pokrajina ima svojo kožo, vonj, pa tudi bleščavo, ki pa lahko prekmalu preraste v slepoto. Zase ne morem dati roke v ogenj, da mi je Prekmurje največji navdih, še zdaleč ne, mene zanimajo predvsem medčloveške relacije. Konec koncev nisem nikoli živel kmetsko, otroštvo, kar najbrž človeka najbolj zaznamuje, sem namreč preživel na stanjevski železniški postaji. Pišeš v knjižni slovenščini in prekmurščini. Kako pri sebi občutiš razliko med obema »jezikoma«, kaj [...]