Radio Študent, 4. januar 2017 ― Tokrat se oziramo nazaj v korenine bluegrass glasbe in poslušamo posnetke iz leta 1936, ki sta jih posnela Bill in Charlie Monroe.   Will the Circle be Unbroken My Long Journey Home The Old Cross Road My Saviour's Train What Would You Give in Exchange You've Got to Walk That Lonesome Valley Just a Song of Old Kentucky Little Red Shoes The Forgotten Soldier Boy Drifting Too Far from the Shore Don't Forget Me Watermelon Hangin' on That Vine Nine Pound Hammer is Too Heavy New River Train On Some Foggy Mountain Top The Saints Go Marching In Darling Corey Where is My Sailor Boy Roll in My Sweet Baby's Arms    

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Ne ravno originalna poteza ljudi, ki so napis Hollywood nad mestom angelov spremenili v Hollyweed, se lahko skrije pred deformacijami, ki jih je doživel kip Morske deklice v Kopenhagnu. Ontološki status kipa pod vprašanje postavljajo večkratno oblivanje z barvo, dvakratna obglavitev, razstrelitev in izguba roke. Ljudje smo res zamerili sprevrženosti teh mističnih morskih bitij. In kaj mističnega in obglavljenega bo prinesel današnji dan? Danes ob osmih se bo v Trubarjevi hiši literature odvilo prvo predavanje v ciklu večernih dogodkov Banket Lacan. Dogodki so zastavljeni kot preplet pogovorov s člani Slovenskega društva za lacanovsko psihoanalizo in študenti Inštituta Acheron. Pogovorne dogodke, ki se imajo zgoditi vsako prvo sredo v mesecu, bo povezovala Nina Krajnik, predsednica in ustanoviteljica društva. V prvem predavanju bo Jan Simončič govoril o vprašanju ontologije in Lacanovemu konceptu parlêtre, ki je nadomestil Freudov pojem podzavesti in tako na novo postavil koncept subjektove biti. Več o seriji mesečnih predavanj nam je povedal Jan Simončič. IZJAVA Predavanje bo vodeno skozi pozno fazo Lacanovega Boromejskega vozla, ki v skupek preplete univerzalnost jezika, partikularnost telesa in singularnost jezika. Jan Simončič se bo v predavanju prav tako naslonil na Millerjevo opredelitev Aufhebung. Ta predstavlja poizkus odprave jouissance, gona po smrti. Vprašali smo ga kako se ta povezuje s psihoanalizo in ontologijo? IZJAVA Jan Simončič se bo v predavanju na kratko navezal tudi na analizo filma Magične živali, posnetega po istoimenskem romanu J. K. Rowlling. IZJAVA Če razpravljanje o gonu po smrti v Harry Potterjevski sagi ne bo zadostilo potrebam nadobudnih prvih januarskih dni, se  odpravite do Bežigrajske galerije I., kjer bo danes ob 19.00 otvoritev fotografske razstave Jake Bregarja s preprosto jasnim naslovom Fotografije 1982–2016. Razstava je postavljena v cikle pomembnejših serij črno–belih fotografij, ki si en za drugim sledi

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Dokumentarec o fotografu Mapplethorpe: Look at the Pictures se začne in konča s kuratorji, ki so že izven, v sodobnem. Četudi podporniki njegove umetnosti, se ločujejo od časa in »duha« Roberta Mapplethorpa. Kakor je pogosto z retrospektivnimi razstavami, izpostavijo idejo, da ga nasproti kontroverznim diskurzom v novi razstavi želijo humanizirati. Vrniti ga kot človeka. Oni so institucionalni navdušenci, ki poženejo stroj dokumentiranja in nakažejo na dualnost Roberta kot osebe in kot umetnika. Potek dokumentiranja z linearno naracijo se začne z uvodom v njegovo otroštvo, družino, stike z likovno umetnostjo in vse do začetkov transformacij slik iz pornografskih revij ter prvih fotografij s polaroidno kamero. Nastopi njegov črno-bel fotografski portfolio, ki je izraz prepleta tako njegovega zasebnega kot ustvarjalnega življenja. Ljudje, oblika spolnosti, partnerji, ki so ga spremljali v življenju, so tudi predmeti njegove fotografije. Za uvid v ta preplet film na črnem ozadju prikazuje njegove posamezne fotografije z belo obrobo. Pogosto se tej podobi doda transkript in/ali Mapplethorpov zvočni posnetek, v katerem pripoveduje o svojem življenju. S tem se na platnu združuje glas, ideja umetnika, z njegovim delom. Mapplethorpova neposrednost se aplicira na način dokumentiranja brez olepšav, eksperimentiranja v formi in poseganj v njegovo zgodbo. Deluje kot nevtralen prikaz in vpogled v njegovo življenje in delo. Poleg Mapplethorpovih videoposnetkov pa dokumentarec vključuje intervjuvance, ki jih vse predstavi pogled in »klik« skozi kamero. Tako je fotografska estetika vključena v sam način dokumentiranja. Izpraševanci so predstavniki bližnjih odnosov, vpletajo se v njegov portfolio. Telesa, penisi, seksualnost, osebe, ki so ga spremljale v zasebnem, ne ostajajo le na ravni pripovedovalcev, v barvnem spektru, temveč so obenem razgaljeni na črno-belih fotografijah. Vedno v neposredni iskrenosti in resničnosti, brez nasmeha. Črno na belem. Fotografiral je t

Radio Študent, 4. januar 2017 ― Samozaložba, 2016 Mass Appeal/Red, 2017   Album RTJ3 bi moral biti izdan 13. januarja, a sta nas Killer Mike in El-P nepričakovano obdarila že za božič. RTJ3 je »A Fucking Christmas Miracle«, ne samo po vsebini, temveč tudi zaradi iztegnjenega sredinca, ki ga kaže vsem nam, ki ob koncu leta sestavljamo lestvice najboljših albumov leta, te pa so na božični dan običajno že zaokrožene. Run the Jewels se ne pustita ujeti.   Run the Jewels sta brooklynski reper/producent El-P in atlantska legenda Killer Mike. Svoj prvi izdelek Run the Jewels sta v glasbeno orbito izstrelila leta 2013, naslednje leto je sledil album Run the Jewels 2. In zdaj nam s tretjim albumom Run the Jewels dajeta točno to, kar v tem trenutku potrebujemo. Killer Mike ostaja zvest svoji surovi iskrenosti, ki je, sploh danes, več kot potrebna: »Say hello to the masters, on behalf of the classless masses... lift up our glasses and watch your palaces burn to ashes. Fucking fascist, who the fuck are you to give fifty lashes?«. Lucidne, neapologetske komentarje na svet in še posebno na aktualno stanje v ameriški družbi, ki nam jih niza Killer Mike, s svojim producentskim mega čaranjem in rimoklepaštvom dopolni El-P. Bleepi, sinti, drum’n’bass inserti, basovski drone in mestoma skorajda Arca momenti dajejo skupaj z besedili obeh občutek, kot da smo v videoigri, v kateri se vrši revolucija.  Uvod v album, na katerem se nahaja 14 komadov, je mehak in melodičen. A že drugi komad Talk To Me potek plošče spreobrne v brutalen reality check: »Born Black, that's dead on arrival.« Tretja stvaritev na albumu Legend Has It je dokaz izjemne harmonije, v kateri soustvarjata Killer Mike in El-P. Z beati, ki nekje na sredini komada priplavajo na površje, pa je avtorica nocojšnje Tolpe bumov kratko malo obstala na mestu. S komadom Hey Kids (Bumaye) Run the Jewls v sodelovanju z Dannyjem Brownom nadaljujeta tradicijo pop kulturnih referenc. »Bumaye« oz. »Kill Him« je referenca na boksarski dvoboj med F