Konteksti (Tomaž Bešter),
26. december 2017
―
Sedel je na stopnicah pred bivšo tovarno, kamor je toliko let hodil na dnino. Veter je okoli njega vrtinčil prah in majhne koščke pepela. Smrdelo je po postanosti včeraj spečenih golobov, ki jih je dobil v mestu. Tam sedaj umirajo sanje, tam so bitkojni razrezali še tisto malo resnice, kar je je bilo. V roke je vzel pretrgan list časopisa, ki ga je prineslo mimo in se zazrl v vremensko napoved. Ni napovedovala decemberskega snega. Tega, ki bo prišel, najbrž ne bo mogoče napovedati. Zato je prhnil in brcnil v zrak, da so s čevljev izginili odpadki včerajšnjega dne. Vanj je prineslo še en časopisni odtrgek in na njem je zagledal znano podobo. Previdno je pogledal naokoli, prisluhnil niču ob sebi in se zazrl v časokljunovo podobo. Poznal ga je, to je bilo kiviju podobno bitje, ki so ga vzgojili naši zanamci, mu dali pleten pulover, na kateri je številka 42, in ki pošilja stvari v preteklost, da bi mi v sedanjosti bolje živeli.
Edwaert Collier - Vanitas - Still Life with Books and Manuscripts and a Skull vir slike: commons.wikimedia.org
Peta edicija časokljunovega dosjeja je zopet prinesla vest o dobrih branjih, ki so navduševala ljubitelje knjig skozi vse leto. Naj tudi letos vest o njihovi odličnosti potuje naprej.Leto 2017 sem pričel z branjem Opolzkosti v zasebnosti, v kateri mi je Marco Missiroli sporočal, da je bistvena svoboda, na meji med nedoraslostjo, naivnostjo, trenutnostjo mesenega in zasebnostjo, ki premore viharnost pravih in napačnih odločitev. Odlično čtivo za začetek leta, ki jo je nadaljevala zbrika Moderni klasiki. Ta je v tem letu doživela jubilejno stoto izdajo, zato ji gredo vse čestitke, ker že toliko let pomaga, da tudi slovenski bralci uživajo v bralnih posebnostih z vseh koncev sveta. V januarju sem bral Yu Hua in njegov roman Živeti, kjer najdemo tudi prikrito in neprikrito simboliko, ki v majhnih delčkih svoje sestavljanke prinaša napotke za stoično držo do krutega sveta. Sledil je Szczepan Twardoch z izjemnim romanom Morfi
