Stari bogovi obmolknejo

Stari bogovi obmolknejo

Društvo Slovenski staroverci, 19. december 2018 ― Ko bogovi obmolknejo Avtorja razstave, arheolog mag. Miha Mlinar (Tolminski muzej) in dr. Boštjan Laharnar (Narodni muzej Slovenije), vidita arheološko zgodbo Šentviške planote predvsem v smislu bogatega gospodarskega zaledja železnodobnega Mosta na Soči, hkrati pa je poudarek razstave tudi na prikazu predkrščanskih kultnih središč na Berlotovem robu in Vrh gradu. Ko so stari bogovi tam […]

RTV Slovenija na obisku v preboldski knjižnici

Medobčinska matična knjižnica Žalec, 19. december 2018 ― V sredo, 19. decembra 2018, so Občinsko knjižnico Prebold obiskali gostje z RTV Slovenija. Pogovorni večer z naslovom »Varuhinja sprašuje in odgovarja« so v besede spletli varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski, odgovorna urednica Informativnega programa TV Slovenija Manica Janežič Ambrožič ter novinar in dnevni urednik na Valu 202 Luka Hvalc. V želji po neposrednem stiku z javnostjo je pobuda prišla prav iz pisarne varuhinje, kjer je zaposlena Preboldčanka, novinarka Anja Nab Huš. Beseda je tekla o poslanstvu javne radiotelevizije, med drugim na področjih informiranja, izobraževanja, govorne ...
Lasje

Lasje

Literatura v živo, 19. december 2018 ― Odkar sem se vrnil iz Amerike, ogromno spim. 10–12 ur v kosu, kot bi me bil New York s svojo centrifugo tako ožel, da zdaj rabim neskončno ur za filat baterijo.
Die Hard (1988)

Die Hard (1988)

Deseta umetnost, 19. december 2018 ― Božični čas se bliža in z njim ameriški mačo John McClane (Bruce Willis) s tolpo zlobnežev, ki terorizirajo lokalno prebivalstvo. Heroj in človek ljudstva, s katerim se lahko poistovetimo. Skorajda že vestern, ampak postavljen v nebotičnik. Naš akcijski heroj pa je pravi komedijant, ki zabava, navdušuje s svojimi zamislimi in lomi kosti, ob tem pa nas kratkočasi še […] Tags:   Del.icio.us Facebook TweetThis Digg StumbleUpon Comments:  1 (One) on this item You might be interested in this:    Johnny English Strikes Again (2018)  [Pozor, hud prizor] - The Last of the Mohicans (1992)  Memento (2000)  Večerna šola  Legenda o konkubini Copyright © Deseta umetnost [Die Hard (1988)], All Right Reserved. 2018.
Dediščina medu in srca

Dediščina medu in srca

ARS Svet kulture, 19. december 2018 ― Počasi se izteka leto, v katerem je bilo velikokrat izgovorjeno ime pisatelja Ivana Cankarja Počasi se izteka leto, v katerem je bilo velikokrat izgovorjeno ime pisatelja Ivana Cankarja, zaznamovano pa je bilo tudi s kulturno dediščino Evrope. Tako v Slovenskem etnografskem muzeju odpirajo razstavo o Krbavčičevi zbirki svečarsko – medičarske delavnice in trgovine iz Ljubljane z naslovom Lectarstvo je krajcarkšeft, na kateri je poleg bogatega predmetnega gradiva prikazana tudi družinska zgodba, mariborska pa je danes povezana z božičnim koncertom zbora opere Slovenskega narodnega gledališča Maribor, dodali bomo nekaj kulturnih utrinkov iz Trsta in okolice, kjer so se v prejšnjem tednu tudi ustavili ob imenu našega največjega pisatelja.
Tisti čas leta, Čarobna zima v Mumindolu, Asterix: Skrivnost čarobnega napoja, Noč kratkih filmov

Tisti čas leta, Čarobna zima v Mumindolu, Asterix: Skrivnost čarobnega napoja, Noč kratkih filmov

ARS Gremo v kino, 19. december 2018 ― Poročamo o Noči kratkih filmov ter o filmih Tisti čas leta, Čarobna zima v Mumindolu in Asterix: Skrivnost čarobnega napoja V današnji oddaji bomo ocenili božično družinsko satiro Tisti čas leta danske režiserke in igralke Paprike Steen, novo animacijo o muminih, ki se tokrat pripravljajo na praznovanje božiča in novi animirani film o dogodivščinah Asterixa. Poleg tega bodo na 16ih prizoriščih po Sloveniji nocojšnji zimski solsticij obeležili z Nočjo kratkih filmov. Vabljeni k poslušanju!
Kolšek se je podal v Cankarjevo zapleteno erotično podzemlje

Kolšek se je podal v Cankarjevo zapleteno erotično podzemlje

Misli, 19. december 2018 ― Odnos med Ivanom Cankarjem in ženskami doslej ni bil celoviteje raziskan. Na vprašanje, kdo so bile resnične ženske, s katerimi se je Cankar spuščal v ljubezenska razmerja, ali so mu one svoja čustva vračale in kaj je sam pričakoval od njih, odgovarja Peter Kolšek v knjigi Reci tvoji roki, da jo poljubljam, Ivan Cankar in ženske.
Nov kriminalni roman Tadeja Goloba

Nov kriminalni roman Tadeja Goloba

ARS Svet kulture, 19. december 2018 ― Prelistali smo Leninov park, nadaljevanje zelo uspešnega Golobovega romana Jezero Tadej Golob je pred dvema letoma navdušil z romanom Jezero, ki so ga mnogi nemudoma označili za najboljši slovenski kriminalni roman vseh časov. Ravno v teh tednih po knjigi snemajo tudi televizijsko serijo, Tadej Golob pa je včeraj predstavil že nadaljevanje, Leninov park, v katerem se vrača tudi protagonist Jezera, višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa. Delo Tadeja Goloba je izšlo pri založbi Goga, v oddaji pa pozornost namenjamo tudi novosti Mladinske knjige – dokumentarno-esejistični knjigi Petra Kolška Reci tvoji roki, da jo poljubljam s podnaslovom Ivan Cankar in ženske.

Starost ni za mevže (10.1.2019 18:30)

Španski borci, 19. december 2018 ― Dragan Petrovec je že v knjigi Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe, še bolj pa v Pismu nigerijske vdove pokazal vso svojo subtilnost opazovanja sveta okrog sebe in prizanesljivost do naključnih pasantov in lastnih zapletov z njimi. Čeprav je videti, da se razumevajoče, pa vendar, norčuje tako iz sebe kot iz drugih, nas predvsem opozarja na nesmiselnost marsikaterega družbenega pravila in na ne zgolj nostalgičen pomen preteklosti in tradicij. Z avtorjem se bomo pogovarjali kako na...
Ne(do)konč(a)no…

Ne(do)konč(a)no…

Cirkulacija 2, 19. december 2018 ― Ob izteku leta, v petek  21. decembra 2018 ob 19.00, vabimo v zimsko sobo Cirkulacije 2 na dvojni dogodek s predstavitvijo avtorskih objektov/ projektov sorodnih izhodiščnih parametrov dvojice Stefan Doepner in Borut Savski. V nadaljevanju večera pa vabljeni k veselem druženju ob zaključku delovnega leta! V obeh pristopih gre za aktualne umetniške raziskave na področju umetne inteligence (UI) in robotike. Umetna inteligenca se vedno bolj vzpostavlja kot stroj, ki opravlja logične operacije, vendar ...
35 let Mešanega pevskega zbora Postojna

35 let Mešanega pevskega zbora Postojna

Notranjsko primorske novice » Kultura, 19. december 2018 ― Postojna – Na prvi decembrski večer je v postojnskem kulturnem domu izzvenel koncert domačega zbora, ki je z izbranim programom pretežno slovenskih skladateljev ter z izvedbo treh skladb, napisanih prav zanj, praznoval 35-letnico svojega delovanja. Koncert z naslovom Preproste besede je predstavil delo pevcev v zadnjih dveh letih, odkar jih vodi Matjaž Šček. Koncert Preproste besede, Mešani pevski zbor (MePZ) Postojna, 35 let, kulturni dom, Postojna, 1. december Foto: Valter Leban Po uvodni skladbi Ariel’s Madrigal, ki jo je za zbor napisal italijanski skladatelj Roberto Brisotto, so prvi del koncerta posvetili priznanemu slovenskemu skladatelju Aldu Kumarju in njegovemu delu. Med skladbami In segla je za hip v cvetoči lan, Tihi so obrazi ter Vsi potoki, vse reke je pogovorni del s skladateljem vodila Ana Erčulj. Skladbo Tihi so obrazi, ki jo je Kumar letos napisal za MePZ Postojna, so ob tej priložnosti prvič predstavili avtorju. Prvo izvedbo pa je na odru doživela skladba Postojnska jama, ki je skladatelj Andrej Misson napisal na besedilo Miroslava Vilharja. Z njo se je zbor poklonil 200-letnici rojstva Miroslava Vilharja in enaki obletnici odkritja Postojnske jame. Ob koncu programa so se pevci in Matjaž Šček s pesmima V krčmi in Vesna spomnili tudi postojnskega rojaka, skladatelja Alojza Srebotnjaka, ki je umrl na dan koncerta pred osmimi leti. S svojo prisotnostjo na koncertu so zbor počastili Ivo Jelerčič, ustanovitelj in njegov prvi zborovodja, Mirko Ferlan, ki je zbor vodil med letoma 2009 in 2016, skladatelj Roberto Brisotto, postojnski župan Igor Marentič ter predstavnici javnega sklada za kulturne dejavnosti Urška Bittner Pipan in Silva Bajc. Njim in tudi vsem dolgoletnim sponzorjem se je predsednica zbora ob koncu programa zahvalila za prispevek k uspešnemu delovanju zbora. Pia de Paulis Debevec

V Osmozi Živadinov s poklonom igralki Ivi Zupančič

SiGledal Novice, 19. december 2018 ― V prostoru Osmoza bo Dragan Živadinov drevi, 19. 12. 2018, premierno predstavil gledališki dogodek Reka, Reka/Syntapiens: IZ, ki bo posvečen lani preminuli igralki Ivi Zupančič. Z delom, zasnovanim po dramski predlogi Otroka reke Daneta Zajca, Živadinov z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem izpolnjuje univerzum svoje petdesetletne predstave Noordung: 1995-2045.

NOVA NAJAVA!

Kino Šiška, 19. december 2018 ― Amsterdamski kolektiv Altin Gün nam bo februarja odprl vrata v neznano, v zmes turške tradicije in zahodnjaškega funka ter psihedeličnega rocka, ki omenjene izraze postavlja v povsem svež kontekst. Zasedba je med drugim navdušila ameriški radio KEXP, ki je z njo nemudoma posnel enega svojih znamenitih sešnov, v živo pa nas je prepričala tudi na festivalu Beaches Brew. V Šiški nam bo predstavila svoj marca izdani prvenec.
V Osmozi Živadinov s poklonom igralki Ivi Zupančič

V Osmozi Živadinov s poklonom igralki Ivi Zupančič

Misli, 19. december 2018 ― V prostoru Osmoza bo Dragan Živadinov danes premierno predstavil gledališki dogodek Reka, Reka/Syntapiens: IZ, ki bo posvečen lani preminuli igralki Ivi Zupančič. Z delom, zasnovanim po dramski predlogi Otroka reke Daneta Zajca, Živadinov z Dunjo Zupančič in Miho Turšičem izpolnjuje univerzum svoje petdesetletne predstave Noordung: 1995-2045.
Živeti v rokadi

Živeti v rokadi

LUD Literatura, 19. december 2018 ― Premik, ki sem ga naredil od sveta, v katerem sem odraščal, do sveta, ki sem si ga izbiral in v katerem so meje med spoloma čedalje bolj zabrisane in celo igrive, je pojav, ki kaže na čudovito prožnost naše vrste in na brezmejne pedagoške zmožnosti erotičnega zapeljevanja k drugačnemu načinu življenja in idejam.

Jaz, ti, ona, on – knjiga umetnice Andreje Peklar

Kamnik.info, 19. december 2018 ― V Galeriji Miha Maleš je Andreja Peklar včeraj predstavila svojo »knjigo umetnika«. Knjiga grafik, risb in kolažev Andreje Peklar je zbir avtoričinih grafik, risb, kolažev, združenih v poetično pripoved v obliki knjige – objekta. Kot ilustratorka je avtorica vsebinsko bolj ali manj zavezana literaturi. Skozi knjigo umetnika pa se je odmaknila od literature kot “predhodnika” ... The post Jaz, ti, ona, on – knjiga umetnice Andreje Peklar appeared first on Kamnik Info.

Enver Krivac: Čakalnica

Koridor, 19. december 2018 ― To je čakalnica.   Ko neha zvoniti enemu, zvoni drugemu. Zvoni za vsakogar.   Ženski nasproti mene, lepa je nekje pod neodgovornimi kilogrami, igra dalmatinski šanson. Kot Mediteran, a je v resnici najcenenejši turški treš. Toda, tudi Turška je Mediteran. Ja, ja, je, pravi moški, ki sedi poleg mene, in pol ure od skupno štirih […] The post Enver Krivac: Čakalnica appeared first on Koridor – križišča umetnosti.
V Narodni galeriji 100-letnico okronali z zlatim redom

V Narodni galeriji 100-letnico okronali z zlatim redom

Misli, 19. december 2018 ― V Narodni galeriji so letošnjo 100-letnico obeležili s številnimi dogodki. Osrednjo razstavo ob jubileju so posvetili Ivani Kobilci, najbolj priljubljeni slovenski slikarki, stoletje delovanja pa okronali z zlatim redom. Z njim je predsednik republike Borut Pahor galerijo odlikoval, ker tudi sto let po ustanovitvi izpolnjuje prvotno poslanstvo.

1922 – Rojen Karel Desetovnik Kajuh

Zgodovina na dlani, 19. december 2018 19. decembra leta 1922 se je rodil pesnik, jezikoslovec, prevajalec, udeleženec narodnoosvobodilnega boja in narodni heroj Jugoslavije Karel Destovnik, bolj znan po partizanskem imenu Kajuh. Po Kajuhu se imenujeta osnovni šoli v Šoštanju in Ljubljani, I. gimnazija v Celju, ena izmed slovenskih književnih nagrad ter bralna značka. V prestolnici Slovenije… Preberi The post 1922 – Rojen Karel Desetovnik Kajuh appeared first on Zgodovina na dlani.

19. decembra 1889 se je rodil Pavel Kunaver, pedagog, začetnik slovenskega alpinizma, smučanja, jamarstva, vodja slovenskih skavtov, soustanovitelj tabornikov ...

Kamra.si, 19. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1889 se je rodil Pavel Kunaver, pedagog, pedagoški svetnik, kot Drenovec, eden od začetnikov slovenskega alpinizma, smučanja, jamarstva, predvojni vodja slovenskih skavtov, povojni soustanovitelj tabornikov, popularizator astronomije, zagovornik varstva narave, amaterski slikar in poljudnoznanstveni pisec. Umrl je 19. aprila 1988.  Rodil se je v Ljubljani v družini Franca Kunaverja, doma iz Dobrove pri Ljubljani, višjega paznika v takratni prisilni delavnici na Poljanskem nasipu. Mati Celestina Pristav je bila iz Črne vasi na Barju. V družini je bilo pet bratov in ena sestra. Poleg Pavla je znan še Jože /Josip Kunaver (1882–1967), ki je bil prav tako gornik – Drenovec (v Ljubljano je prvi prinesel smuči, ki jih je uporabljal tudi Pavel) Leta 1910 je končal Državno učiteljišče v Ljubljani, nato je do leta 1919 služboval v osnovnih šolah na Viču in v Spodnji Šiški. Vmes je od 1912 do 1913 opravil tečaj za meščanskošolske učitelje, od 1913 do 1914 je obiskoval učiteljsko akademijo na Dunaju ter hkrati eno leto kot izredni študent študiral geografijo na dunajski univerzi. Deloval je kot predmetni učitelj geografije, zgodovine in slovenščine. V 1. svetovni vojni je bil od 1915 do 1916 kot črnovojnik v ruskem ujetniškem taborišču Marchtrenk. Od 1917 do 1918 je v neposrednem zaledju soške fronte kot član vojaške skupine za raziskovanje jam najprej na doberdobskem krasu, v glavnem pa v Trnovskem gozdu in na Banjšicah. Skupaj z Ivanom Michlerjem je na novo raziskal in dokumentiral prek 100 kraških jam. Kot poznavalec krasa je po 1. svetovni vojni opozoril generala Maistra na nevarnost krivične razmejitve in na njegovo pobudo sodeloval v razmejitveni komisiji na enem od kraških sektorjev meje.  

19. decembra 1828 se je v Lešah pri Št. Jakobu v Rožu rodil Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil

Kamra.si, 19. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1828 se je v Lešah pri Št. Jakobu v Rožu rodil Anton Janežič, slovenski literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec, urednik leposlovnih glasil. Umrl je 18. septembra 1869 v Celovcu.  Anton Janežič je začetno šolo obiskoval v Št. Jakobu, nato pa je šolanje nadaljeval na celovški normalki. Dokončal je gimnazijo in licej. Ko so leta 1848 uvedli v srednje šole slovenščino kot učni predmet, se je javil za učitelja slovenščine na gimnaziji v Celovcu. Sprejet je bil za začasnega gimnazijskega učitelja brez plače, saj ni imel ustrezne izobrazbe. Denar si je služil z učnimi tečaji za slovenski jezik za uradnike in pravnike. V letih 1850–53 se je dodatno ukvarjal še s prevajanjem deželnih zakonov in uradnih razglasov za Deželni zakonik in vladni list za Koroško kronovino. Njegova želja biti učitelj je bila tako močna, da je v poletnem semestru leta 1851 odšel na dunajsko vseučilišče, kjer je postal Miklošičev učenec. Leta 1854 je opravil izpit, s katerim je uradno postal profesor slovenskega, leto kasneje pa še nemškega jezika. Medtem je že postal profesor pripravnik za slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis na celovški realki. Ves čas je poučeval tudi na gimnaziji. Kmalu je zbolel, lotevati se ga je začela jetika in vedno bolj je slabel, zato je leta 1866 opustil poučevanje slovenščine na gimnaziji, v šolskem letu 1868/69 pa se je upokojil in umrl. Pokopali so ga v Celovcu, kjer je umrl, kasneje pa so ga prekopali v domačo župnijo v Št. Jakob.

19. decembra 1871 je v Ljubljani umrl Mihael Stroj, slovenski slikar

Kamra.si, 19. december 2018 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...19. decembra 1871 je v Ljubljani umrl Mihael Stroj, slovenski slikar. Rodil se je 30. septembra 1803.  Sin trgovca in hišnega posestnika Antona in Marije, roj. Kokalj, rojen kot peti od osmih otrok. Otroštvo je preživel v blagostanju. Z osemnajstimi leti se je vpisal na dunajsko likovno akademijo, potem se je menda izpopolnjeval še v Benetkah in Rimu. Leta 1830 je kot »slikar z Dunaja« bival v Zagrebu ter ponujal izdelavo portretov po nizki ceni. Objave so pritegnile številne naročnike. Tu se je poročil s premožno Marjeto Berghaus in imel v lastni hiši na vogalu Ilice in Mesničke ulice atelje. 
1930 Grahovo – Revček Andrejček

1930 Grahovo – Revček Andrejček

Stare slike (Cerknica), 19. december 2018 ― Našli smo fotografijo gledališke skupine v Grahovem. Uprizorili so igro Revček Andrejček. Na spletu sem našel, da je to narodna igra v petih dejanjih s petjem. Avtor je Karol Morre, v slovenščino jo je prevedel Jakob Bedének. Kasneje je bila menda prepovedana. V tistih časih je bil živahen furmanski promet iz Loške doline do Grahovega, pa […]
Za kaj (se) pa tu gre?

Za kaj (se) pa tu gre?

MMC Drugo, 19. december 2018 ― Marsikaterega človeka poznamo po specifičnih jezikovnih tvorbah, narečju (lüdi krodnejo), besednih igrah (gremo na jutranjo kravo) in napakah (za kaj se gre).

Več kot cesta do mesta

Inštitut za politike prostora, 19. december 2018 ― V založništvu IPoP in iniciative Uredimo Vodnikovo je oktobra izšla publikacija Več kot cesta do mesta, ki opisuje pobude in predloge za trajnostno urbano regeneracijo Vodnikove ceste v Ljubljani. Predlogi... The post Več kot cesta do mesta appeared first on Inštitut za politike prostora.
še novic