Kamra.si, 9. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. februarja 1871 se je rodil  Fran Saleški Finžgar, duhovnik, slovenski pisatelj, dramatik in prevajalec. Umrl je 2. junija 1962 v Ljubljani.  Rodil se je v Doslovčah pri Breznici na Gorenjskem, v družini kajžarja in krojača. Doma se je reklo »Pri Dolencu«. Ljudsko šolo je obiskoval najprej v domači vasi na Breznici, nato v Radovljici, gimnazijo pa v Ljubljani. Novo mašo je imel 5. avgusta 1894. Po študiju bogoslovja je leta 1895 postal kaplan v Bohinjski Bistrici. Službeni kraji so se hitro menjavali (Jesenice, Kočevje, Idrija, Jošt nad Kranjem, Škofja Loka). V letih 1900 do 1902 je bil kurat v prisilni delavnici v Ljubljani, potem je  postal župnik v Želimljah pri Igu, leta 1908 v Sori in leta 1918 v Trnovem v Ljubljani. Kjer koli je služboval, je pomagal tudi pri gospodarskih zadevah in postal duša kulturnega življenja. Bil je kulturnik, predsednik Nove založbe, tajnik in urednik pri Mohorjevi družbi in urednik Mladike. Po upokojitvi 1936 je živel v Ljubljani. Kupil si je hišo na Mirju, v trnovski župniji. Tik pred koncem vojne mu je bomba uničila hišo, njega pa kar precej ranila. 

Kamra.si, 9. februar 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...9. februarja 1913 se je v Trzinu rodil Tine Orel, šolnik, publicist, urednik in organizator planinstva. Umrl je 3. junija 1985 na Malem Lošinju. Rodil se je v delavsko kmečki družini. Mati Rozalija je delala doma, saj so imeli v najemu 30 ha zemlje, oče pa kot železničar v Ljubljani. Tine je s petimi leti začel v trzinski dvoletni šoli, zaradi bistrosti pa so ga poslali v meščansko šolo v Ljubljano. Pozneje se je šolal na šentviški klasični gimnaziji in ker je imel izrazit smisel za jezike, je poleg obveznih latinščine in grščine poslušal tudi predavanja iz nemščine in francoščine. Bil je odličen dijak in je zato veliko poučeval ostale ter pri tem kazal izreden pedagoški dar. Leta 1931 je maturiral in se vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, na oddelek slovanskih jezikov in primerjalne književnosti. Že v času študija je pripravil seminarsko nalogo Ritem v Prešernovih pesmih in z njo navdušil prof. Kidriča, znanega prešernoslovca. Z odliko je diplomiral v letu 1936.