Novice

2019-03-31

Razpisne priložnosti (april 2019)

Asociacija, 31. marec 2019 ― V Asociacijinem mesečniku Kulturosfera vsak mesec pregledamo nekaj najbolj zanimivih priložnosti za pridobivanje sredstev samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi. Aprila se osredotočamo predvsem na rezidenčne programe. Domači razpisi Do 15. aprila se lahko mladi do 29. leta prijavite na razpis Ministrstvo za kulturo za usposabljanje ali izobraževanje v tujini za specializirane poklice v kulturi. … Preberi več o Razpisne priložnosti (april 2019)
Nič pametnega

Nič pametnega

LUD Literatura, 31. marec 2019 ― Skušam resetirat bljog. Nekoč mi je bil to kanal za karkoli, samo nafilaj nekaj not vsaka dva tedna in čez čas se začnejo delat čudeži. Humus je vedno iz vsega mogočega. Precej plevela je zmeraj, a to malo populiš in potem vsake toliko zrase kakšna čisto neverjetna jagoda.
Katja in Nataša SkušekPri Zlatem stegnu / Medvedja usluga5. –...

Katja in Nataša SkušekPri Zlatem stegnu / Medvedja usluga5. –...

Hiša kulture v Pivki, 31. marec 2019 ― Katja in Nataša SkušekPri Zlatem stegnu / Medvedja usluga5. – 26. april 2019otvoritev: 5. april ob 19. uriKustosinja razstave je Mojca Grmek.Izhodišče umetniškega projekta Pri Zlatem stegnu, ki ga vodita sestri Katja in Nataša Skušek, je proces prehranjevanja in z njim povezane navade, običaji, rituali ipd. Na prvi pogled je to povsem vsakdanja, vendar nikakor ne banalna tematika, saj je prehranjevanje ključno za ohranjanje življenja in zato tudi najbolj ranljivo za polastitev s strani mehanizmov, ki jih za svojo reprodukcijo potrebuje kapitalizem in potrošniška kultura. Umetnici z ustvarjalnim preoblikovanjem procesov priprave, postrežbe in (po)uživanja hrane v sodobnih umetniških praksah na humoren in lahkoten način razkrivata delovanje omenjenih mehanizmov v ozadju in tako odpirata prostor kritične refleksije in razmisleka.Tokratna izvedba projekta se osredotoča na proces serviranja hrane v najširšem pomenu besede, od ureditve prostora, svetlobnega in zvočnega ambienta prek izbire osebja, opreme in servisa do samega akta postrežbe. Izhodišče za to izbiro je sprevržen odnos do hrane, ki se je razvil v tistih delih sveta, kjer jo je preveč, zanj pa je značilno, da na mesto preživetvene funkcije postavlja ugodje. Tako je v bogatem zahodnem svetu hrana postala predmet pretiranega estetiziranja, aranžiranja, uživaštva in (samo)promocije, to pojmovanje pa poganja neusahljiv tok kuharskih oddaj, gastronomskih priročnikov in kulinaričnih dogodkov. Umetnici se na to poplavo odzoveta z inscenacijo restavracije, kjer strežejo s pretirano estetiziranimi in/ali nesmiselno sestavljenimi jedmi, predstavljenimi na krožnikih, ki visijo na steni, in kjer v kričeče opremljenem prostoru, nasičenem z motečo svetlobo in zvokom, goste pričakata pretirano urejeni, a povsem nefunkcionalni natakarici, ki potem, ko jima je vsega dovolj, na pomoč pokličeta medveda. In kot da to ne bi bilo dovolj, sta hrana in pijača, namenjeni obiskovalcem dogodka, postreženi na mizi, prekriti s predolgim
Nedelja v Ljubljani

Nedelja v Ljubljani

Airbeletrina, 31. marec 2019 ― Ljudje so odšli k svojim družinam, se zaprli v stanovanja, ker so si želeli počitka, zdaj že skoraj jutrišnjega dela: vikend nas najprej osrečuje in potem izčrpa. Spuščal sem se po Miklošičevi, pri dnu ulice so zlovoljni taksisti čakali vesele tujce. Po zamračenih veleblagovnicah je vel hlad, prav tako po restavracijah, ki jih bodo vsak hip zaprli. Ta dan po Ljubljani ni nihče prehodil toliko, kot sem prehodil jaz. Od nekod, mogoče iz telefonske govorilnice, sem slišal tvoj glas. Šele takrat sem se zavedel, kako daleč si. Spominjam se tudi tega, da je v stari ljubljanski gostilni – obraz natakarice imam še vedno pred očmi –
"Veliko ljudi najraje bere doma v pižami"

"Veliko ljudi najraje bere doma v pižami"

Planet Siol.Net, 31. marec 2019 ― Ste kdaj pomislili, koliko, kdaj in kako berete? Kakšna je vaša idealna bralna situacija? Raje berete v kavarni, kadi, postelji, avtobusu ali pod drevesom? Se tudi sami spoprijateljite s književnimi liki? Imate svoje bralne rituale? O vsem tem in še drugih bralnih navadah se lahko pogovorite s predavateljico in raziskovalko Ano Vogrinčič Čepič, ki raziskuje to področje človeške dejavnosti z različnih vidikov.

Pet ugotovitev: Maribor vs. Celje [1:1]

Urbani (Jaša Lorenčič), 31. marec 2019 ― Ni forme, ni zmage Morda je bila ključna dnevna forma. Kriva je sobota. Morda je bilo krivo Celje, katerega prehodov se je vnaprej bal Maribor, moštvo, ki je bilo v 24. krogih le enkrat samkrat tik pod vrhom. Morda je razlog v Ljudskem vrtu ali, kot mu pravi devet tekmecev, Točka, vredna bunkerja. Pa Celje […]

Bernays Propaganda - Ništo nema da nè razdeli | Recenzija

13. brat, 31. marec 2019 ― Tudi glasbene skupine imajo svojo identiteto, tudi osebnost, če to želite. Ko se bend čez čas radikalno spremeni, se na mestu pojavi vprašanje, ali gre še vedno za isti bend. Nekateri se odločijo za zamenjavo imena, vendar je to pogosto povezano z menjavo članov zasedbe. Večina jih ohrani isto ime, kar je že zaradi prepoznavnosti lažje, lahko pa tudi kaže na določeno kontinuiteto v glasbenem ustvarjanju, ki površnemu poslušalcu ni takoj vidna. Bernays Propaganda so začeli v času, ko je bil revival post punka in je le-ta zašel tudi v mainstream npr. Franz Ferdinand in podobni, predvsem angleški bendi. Tak je bil tudi njihov začetni zvok, z močnim "plesnim" basom. Materialni pogoji produkciji so jih po razhodu z nekaterimi člani prisili v spremembo glasbenega stila. Namesto ljudi so vstopili avtomati, tako da je postala glasba še bolj diskoidna. V takšni postavi je že nastal album Politika, ki je izšel leta 2016. V čakanju na novi album so nam ob koncu 2018 prinesli EP s tremi novimi komadi. Funkoidne bas linije, novovalovski synth vložki in deklamirajoči vokal v enigmatičnem makedonskem jeziku. Moram priznati, da me je ta izdelek pustil dokaj hladnega. Ne prinaša nič posebno novega, občasno se zazdi, da skladbe niti niso dokončane. Očitno bo potrebno počakati na album kot celoto. Ta izdelek pa je predvsem za stare fene.
Miha Avanzo

Miha Avanzo

ARS Naši umetniki pred mikrofonom, 31. marec 2019 ― S prvenko Pravica skazica (1973) je navdušil bralke in bralce; z zbirko izbranih pesmi Rorschach pa jih je ponovno nagovoril po štirih desetletjih pesniškega molka. Miha Avanzo je pesnik in prevajalec. V sedemdesetih letih dvajsetega stoletja je objavil pesniško zbirko Pravica skazica (1973) in navdušil bralke in bralce poezije z na prvi pogled preprosto liriko, ki se je tikala s humorjem, tuji pa ji niso bili niti eksistencialni robovi. Poetiko prvenke je nato razvil še v zbirkah Deklice (1975) in Marnje (1978), nato pa je kot pesnik umolknil za dneve, leta in desetletja. Toda tudi v tem dolgem obdobju je ostal v stiku s poezijo: prevedel je vrsto pesnic in pesnikov z angloameriškega govornega področja, med drugim W. S. Merwina, čigar pesem Berryman bi moral prebrati vsak, ki se poda na pot literarnega ustvarjanja. Nato pa je ob Avanzovi sedemdesetletnici izšla njegova zbirka Rorschach, ki vsebuje izbor iz njegove zgodnje lirike in lirike, nastale v letih njegovega »molka«. Več o svoji poeziji in sebi je Avanzo povedal v oddaji Naši umetniki pred mikrofonom, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Kako napišeš pesmico in Drevje. Vabljeni k poslušanju.

31. marca 1769 je v Ljubljani umrl Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar

Kamra.si, 31. marec 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...31. marca 1769 je v Ljubljani umrl Fortunat Bergant, slovenski baročni slikar. Rodil se je 6. septembra 1721 v Mekinjah pri Kamniku. Fortunat Bergant, tudi Wergant, Wergand, Vergant se je rodil v Mekinjah pri Kamniku 6. julija 1721 kot drugorojenec umetnostnemu rezbarju in mizarju, izdelovalcu skrinj (arcolarius) Jožefu Bergantu (Wergantu) in materi Mariji, rojeni Boršnar. Ded Jakob je bil zidarski mojster s Perovega pri Kamniku (1711 omenjen pri zidavi kapele in zvonika župnijske cerkve v Šmartnem v Tuhinju). Oče Jožef se je ob poroki priselil na ženin dom v Mekinje, toda ob rojstvu hčerke Uršule (26. sept. 1724) je družina že živela v Kamniku na Grabnu (na mestu današnje hiše Medvedova cesta 6), ob njeni smrti (23. nov. 1727) je slikar imenovan kot kamniški meščan. Mladeniška leta je preživel v Kamniku. Tam je kulturno razgledani župnik Maksimilijan Rasp (1673 do 1742) vodil šolo za nadarjene dečke, v katero je sprejel tudi Fortunata. Ko je odkril njegovo slikarsko nadarjenost, je po zvezah s plemiškimi sorodniki poskrbel za njegovo šolanje. Najprej ga je poslal v Ljubljano, kjer je bil učenec vodilnih baročnih slikarjev Franca Jelovška (1700 do 1764) in Janeza Valentina Metzingerja (1699 do 1759).
še novic