Mestno gledališče Ptuj,
23. julij 2019
―
25. obletnica ponovne profesionalizacije gledališča na Ptuju,
4. december 2020 Več kot desetletje že služim tej hiši. Služim pravim, ker ji nisem prišel vladat. Ponižen sem pred veličino izročila, ki presega teh 25 let zadnje poklicne zgodbe, saj hiša sama tukaj stoji od 1786, in je najstarejša v Sloveniji, kjer ves čas živi tako in drugačno gledališče. Ponižen pred vsemi velikani, ki so v tem času pisali to zgodbo. V neusahljiv navdih mi je veličastna zgodba našega mesta in njegovih sedmih tisočletij. Veličastnost zapuščine tisočletnega vretja življenja na tem mestu, kjer je zahodna civilizacija imela svoja vrata na vzhod, ki je kot multikulturna sredina ustvarila bogastvo snovne in nesnovne dediščine. Številne zgodbe, miti in legende, ki čakajo, da jih skozi svojo umetnost vrnemo v življenje.Hvaležen sem vsem, ki so prinesli tole plamenico v moje roke. Branka, ki je s svojim delom posejala seme iz katerega so vzniknile generacije odličnih umetnikov. Postavila temelj, da smo začeli sanjat. Samu in Franciju, ter vsej ostali ekipi, s katero smo predrzno vrnili Ptuju poklicno gledališče. Ki sta nosila breme tega, da je gledališče shodilo, in se v slovenski prostor umestilo, dokazalo svojo živost in potrebnost. Branku Brumnu, Vojtehu Rajherju, Kristini Šamperl Purg in vsem v takratni ptujski občini, ki so prepoznali vrednost našega zanosa, in podprli našo drzno željo, da se je lahko uresničila. Hvaležen Štefanu Čelanu, da je zastavil svoj ugled in našel način za prenovo te hiše. Reneju, da je dal svojemu času poseben pečat.Posebna hvaležnost, ki je več kot to, je bratstvo in pajdaštvo, norost in genialnost, neuničljiva zvestoba in globoka povezanost me veže na eni strani na peščico ljudi : Anico, Ireno, Marjana, Tomaža, Matejo, Heleno, Petro, Simona, Andreja, Danija, Sabino, Majo, Sandija, Sašota, to malo stalno ekipo MG Ptuj, ki vsa ta leta dela ta teater, Iz malega ustvarja odlične pogoje za umetniško ustvarjanje vseh, ki pridejo na Ptuj. Umetniki vas ne morejo preh
